Anže Logar: Janša je zelo inteligenten človek, ki v različnih situacijah različno reagira

Gospod Logar, dajva za začetek načeti največjo enigmo, ko gre za vas, Demokrate in letošnje volitve. Se strinjate, da bo vaša stranka največ glasov pobrala pri tistih, ki z aktualno vlado niso zadovoljni, hkrati pa ne marajo Janeza Janše?
Demokrate bodo volili tisti, ki imajo dovolj visokih obratov v slovenski politiki, delitev in dejstva, da si je treba nenehno nasprotovati. Demokrati prinašamo v politični prostor zmernost, sploh misel na to, da je sodelovanje možno. Hkrati pa umikamo ideologijo in dajemo vsebini domovinsko pravico.

Če povzamem vaše zadnje nastope, ves čas izhajate iz hipoteze, da boste na volitvah naslednji mesec zmagali in boste Demokrati sestavljali vlado. Ampak, ostaniva v okviru gabaritov trenutnih javnomnenjskih raziskav, ki tega ne kažejo, je pa več kot očitno, da noben tabor brez Demokratov ne bo mogel sestaviti vlade. Po vaši politični zgodovini sodeč, ne bi bilo presenečenje, če bi vaše glasove po volitvah nesli v tabor SDS. Je Anže Logar most do Janševe vlade? 
Anže Logar ni most do Janševe vlade. V Sloveniji smo še vedno ujetniki te stare terminologije enega proti drugemu. Medijsko in javnomnenjsko se ta občutek želi krepiti, ker je to lažje. Zadnjih petnajst let se vedno glasuje proti, ker se na ta način tako eni kot drugi relativno udobno počutijo. Demokrati rušimo ta status quo, prinašamo drugačen pogled na politiko in ne sprejemamo delitev. Ne pristajamo na licitiranje, s kom bomo oziroma s kom ne bomo. Na koncu bodo odločili volivke in volivci.

Za generacijski in vsebinski prelom s paradigmo delitev smo le Demokrati tisti, ki lahko dosežemo spremembo. Prav tako smo v primerjavi z ostalimi strankami edini z ambicijo voditi vlado. Vse ostale stranke so sprejele vlogo sledilca enemu ali drugemu, mi pa pravimo, da bomo Demokrati vodili vlado. In v tem pogledu je zdaj volivec soočen z vprašanjem, ali želi gledati nadaljevanje trenutne zgodbe še naslednjih deset let, ali pa bo enkrat končno glasoval 'za' in tako prinesel spremembo v smeri, da se v Sloveniji začne politika obnašati drugače.

Pojasnite, prosim, bralcem, kaj za sestavo naslednjega parlamenta pomeni, če bodo volili Demokrate.
Kako to mislite?

V smislu sklepanja koalicij.
Če sem v čem dober, sem dober v iskanju soglasja. Na vseh funkcijah, kjer sem bil, sem uspel dobiti večino onkraj pričakovanega. Ko sem bil zunanji minister, sem na odboru za zunanjo politiko dobil soglasje za praktično vse strateške zunanjepolitične odločitve. Pa vemo, kako vnetljivo okolje je bilo takrat. Ko sem bil predsednik komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, sem dobil soglasje vseh članov komisije, konec koncev tudi velike večine poslancev v državnem zboru. Skratka, od tega, kako se lotiš problema, je potem odvisen izplen oziroma ustrezna večina.

Zato pravim, da smo Demokrati tisti, ki smo edini sposobni oblikovati delujočo široko koalicijo, ki bo dala ideologijo na stran in se posvetila vsebini. To je tisto, kar Slovenija zdaj potrebuje. Mi smo zabredli na praktično vseh področjih in ni rešitev, da to ignoriramo ali pa da dodajamo še več ideologije. Rešitev je, da se zelo tehnično in zdravorazummsko lotimo odpravljanja vseh ozkih grl.

Saša Despot

Razumem, zakaj se ta močna področja poskušajo umakniti iz predvolilne tekme in se raje pogovarjamo o zimzeleni temi, kdo bo šel s kom. Politiki namreč ustreza, da se še naprej vrtimo v krogu. In kadar se vrtimo v krogu, vedno na koncu pridemo samo do tega, da je lahko samo en ali drugi na čelu vlade, ostali pa naj sledijo. Mi ne sprejemamo te igre in v tej kampanji se tega ne bomo šli. Pač pa bomo šli med ljudi, na soočenjih bomo govorili o vsebini in ne bomo sprejeli razprave o tem, proti komu ali s kom bomo. Mi ne bomo nikomur omogočili vlade, prav tako vlade nikomur ne bomo onemogočali.

Razumem, ampak po 22. marcu se bo pač treba odločiti, s kom v koalicijo.
Danes smo 16. februarja, do 22. marca je še cela večnost. To, kar se midva danes pogovarjava, se bo v času volilne kampanje še spremenilo.

Se pravi, dilema Golob ali Janša za vas ne obstaja?
Ne, da ne obstaja. Pravim, da v tem trenutku ne moremo vedeti, kakšna bodo razmerja čez en mesec, zato je to brezpredmetno vprašanje.

Meni se ne zdi brezpredmetno. Kot rečeno, po volitvah bo nekdo moral z nekom sestaviti koalicijo ...
Seveda.

In mislim, da imajo volivci pravico vedeti, kdo bo šel s kom v koalicijo.
Zakaj vam je bolj pomembno, s kom bomo šli Demokrati v koalicijo, kot pa kakšen je naš program?

Ne gre za to, kaj je bolj pomembno meni. Dejstvo je, da volivci izbirajo tudi osebnosti. Se vam ne zdi, da imajo ljudje pravico vedeti, kdo jim bo še vladal, če na glasovnici obkrožijo vašo stranko?
Našteli ste dva politika, ki imata največjo odbojnost pri javnomnenjskih raziskavah.

Drži, hkrati pa sta tudi najmočnejša, ko gre za trenutne pozicije v državnem zboru in pri merjenju javnega mnenja.
Zakaj ne dopuščate možnosti oblikovanja vlade v aritmetiki, ki bi vključevala kakšno drugo stranko?

Sodeč po trenutnih javnomnenjskih raziskavah bo težko. Se ne strinjate?
Ne. Ker pravim, da volilna kampanja lahko vse spremeni. Najlepši primer je zadnja volilna kampanja na Nizozemskem, kjer se je vse obrnilo.

Saša Despot

Bom malo drugače zastavil vprašanje. Glede na to, da je Janša eden boljših političnih strategov v državi, je težko pristati na predpostavko, da vas je iz svojih načrtov kar a priori izločil. Se strinjate?
Če bi bil tako dober strateg, bi bil večino časa v vladi.

Z vami pa mislite, da nima političnih načrtov?
Ja, tako se berejo njegove izjave.

SDS vas res poskuša na vsak način označiti kot trojanskega konja desnice, češ da imate agendo z levičarji, levica pa vztraja pri tem, kako je vaša kandidatura del velikega načrta, ki sta ga dorekla z Janšo, da pride desnica do močne večine v parlamentu. Kaj od tega drži? Kaj bodo dobili ljudje, če v parlament izvolijo Demokrate?
Dobili bodo normalno tehnično vlado, ki se ne bo ukvarjala z ideologijo, ampak s popravljanjem zavoženih politik, ki so nas v preteklosti pripeljale sem, kjer smo. Praktično na vsakem področju smo v slepi ulici. Tu je vprašanje varnosti, imamo izjemne težave na kadrovskem področju, v javni upravi je treba povečati produktivnost. Gospodarsko okolje smo popolnoma zavozili in smo tik pred tem, da se začne velik eksodus gospodarstvenikov iz Slovenije, česar ne bo mogoče niti v srednjeročnem času vrniti nazaj v neke normalne okvire.

Skratka, Slovenija je pred ključnimi razvojnimi izzivi in to, kar spremljamo v tej kampanji, razna obmetavanja in poudarjanja tem, ki delijo, je pot ravno v drugo smer, kot smo si jo Demokrati izbrali. Obljubljamo oblikovanje politike, ki bo za dva mandata dala demagogijo na stran, in se ukvarjala samo in le z državo.

S katerimi strankami, ki so trenutno v parlamentu ali pa na pragu parlamenta, se programsko ali svetovnonazorsko najbolj ujamete?
V tem delu lahko najdemo zelo veliko kvalitetnih poudarkov v programu SDS ali pa v programu Nove Slovenije, nekaj jih je tudi v programu Preroda. Konec koncev je celo Svoboda šla korak naprej pri vprašanju razvojne kapice. Prepričan sem, da bo prišlo do neke aritmetike, ki se bo dala lepo sestaviti. Bo pa moral kdo dati malo na stran svoj ego.

Je v slovenski politiki veliko egov?
V politiki je vedno veliko egov.

Pa slovenska izstopa?
Zdi se mi, da slovenska izstopa po zakoreninjenosti, skratka po želji ohranjanja statusa quo.

Velikokrat ste v zadnjih letih kritizirali delo aktualne vlade – glede davkov, ideološkega boja, ravnanja z zdravniki ... Po drugi strani pa ne moremo reči, da ste kritik Janše ali stranke SDS. Ne spomnim se, da bi v javnosti kdaj kritizirali njegove predloge, njegovo ravnanje, njegove zapise.
Se vam ne bi zdelo nenavadno, da bi kot član stranke v javnosti kritiziral delo vodstva stranke?

Ste bili kdaj kritični na strankarskih sestankih?
Nikoli nisem bil nekdo, ki ne bi povedal, če mu kaj ni všeč.

Kako je bilo vaše mnenje sprejeto?
Različno.

Saša Despot

Kakšen pa je Janez Janša kot šef?
Vodi po nekem zelo jasnem pravilu in to počne uspešno, glede na to, da je že 34 let na čelu stranke.

Je tudi v odnosih znotraj stranke piker in ciničen, kot je v javnih nastopih, da ne govorim o zapisih na družabnih omrežjih ...
Gre za zelo inteligentnega človeka, ki v različnih situacijah različno reagira. Včasih je nasmejan, včasih resen. Del tega dobite v javnosti, del pa verjetno ostane znotraj stranke. Toda ni moj namen, da bi kakorkoli posebej opisoval gospoda Janšo.

Kaj pa Robert Golob? Je po vaši oceni njegova vlada v tem mandatu naredila kaj dobrega?
Kot predstavnik opozicije kritiziram številne stranpoti, ki jih je ta vlada naredila. Dobre zakone pa podprem, v državnem zboru smo jih Demokrati podprli kar nekaj. Težko pa rečem, da je ta vlada pripravila kakšen epohalni uspeh.

Na posameznih področjih so sicer dosežki, recimo na področju vzgoje in izobraževanja ali pa na področju dodatnih sredstev za raziskave in razvoj, ni pa to nekaj, kar bi spremenilo moje mnenje o vladi. V generalnem delu je ta vlada kar precej zavozila.

Bi Goloba povabil v vlado, če bi jo sestavljali Demokrati?
Golob se kot predsednik vlade ni izkazal, ne vidim pa, da bi imel ambicijo po kakšni ministrski funkciji. Mislim, da gre on na vse ali nič.

Kritizirate ga tudi zaradi postopkov pred KPK. A s postopki pred KPK je imel kot premier opravka tudi Janez Janša, pa vas takrat nismo slišali kritizirati ...
Se vam ne zdi, da imate dvojna merila?

Zakaj?
Poglejte recimo primer gospoda Goloba. Sam je pred volitvami povedal, da bo odstopil, če se bo zgodilo kaj takega, kot ugotavlja KPK, da se je zgodilo. Logično je, da mu je stranka zaščitila hrbet. Zanimiva pa je reakcija koalicijskih strank - prvaka dveh koalicijskih strank si tega nista upala obsoditi ali pa biti konkretna, kaj bi moral predsednik vlade narediti.

To je ta posebnost politike. Koalicijska vlada pomeni, da imaš v koaliciji partnerje. Ampak to ne pomeni, da se uveljavi popolna podrejenost eni od strank v koaliciji in da koalicijska stranka izgubi svoj vrednostni sistem samo zato, da ne škoduje koaliciji. Če bi bil kot predsednik koalicijske stranke tiho, ko gre za nesprejemljivo početje druge stranke, bi bilo to neverjetno, ja. Kdor bi to javno počel znotraj stranke, pa bi deloval onkraj nekih standardov, ki veljajo v politiki.

Ste se glede Janševih postopkov pred KPK morda oglasili na strankarskih sestankih?
Takoj, ko sem zanje izvedel, sem rekel, da bo vlada padla. Sicer mi tega niso povsem verjeli, ampak se je nekaj mesecev kasneje tudi zgodilo.

Kako so v stranki to sprejeli?
Ja, kaj pa mislite, kako ...

Ker sva že pri politični higieni in kulturi, tudi NSi ima s tem težave v zadnjem času. Specializirano državno tožilstvo je vložilo obtožni predlog zoper tri njihove poslance in evropskega poslanca. Malo je verjetno, da bo zadeva do volitev razrešena, a če predpostavljava, da bo NSi z vami sestavljala vlado, kaj lahko pričakujemo, če sodišče ugotovi nepravilnosti?
Če bo sodišče ugotovilo nepravilnosti, verjamem, da bo stranka sama odreagirala. Saj to je neka normalna politična higiena, se vam ne zdi?

Absolutno se mi zdi, ampak v slovenski politiki to pač ni samoumevno.
Toda enkrat moramo začeti standarde dvigovati. Saj enak problem ima predsednik vlade, tudi on ima odprt postopek pred specializiranim državnim tožilstvom.

Kdo je bil v zadnjih 30 letih po vašem najboljši predsednik vlade?
Janez Drnovšek je bil dober v prvih dveh mandatih, potem se je LDS začela počutiti, kot da je pač edina, ki zna voditi državo. Drnovšek je imel neko sposobnost, da je iskal ravnovesje. Se mi zdi, da je to tisto, kar Slovenija tudi danes potrebuje.

Kaj pa po Drnovšku?
Po Drnovšku je bil Janša zelo dober v prvih dveh letih mandata 2004-2008, do zadeve Andrijana Starina Kosem. Takrat je pač zadeva medijsko eksplodirala, ampak Slovenija je prosperirala. Potem je bilo pa še eno zlato obdobje gospoda Cerarja, ampak ne njega, predvsem finančnega ministra Mramorja, ki je zelo dobro vodil fiskalno politiko. To je bilo obdobje, ko je Slovenija hitro gospodarsko rasla, javna poraba pa je ostala praktično na isti ravni. Takrat smo si kot država delali zalogo za težke čase.

Saša Despot

Na polju učinkovitosti so velike rezerve, na polju nepotrebnega trošenja prav tako. Če ste natančno pregledali naš program na področju zdravstva, imamo na štirih stebrih pripravljene ukrepe, s katerimi bomo privarčevali med 600 in 900 milijoni evrov in ki jih bomo vrnili nazaj v zdravstveni sistem. S tem bomo razbremenili proračun, ki vplačuje v zdravstveno blagajno. Ta znesek je tudi približno enak temu, kar bomo z dohodninskimi razbremenitvami dali državljankam in državljanom, da jim bo več ostalo v žepu.

Poleg tega gremo v spremembo logike proračunskega planiranja iz enoletnega v štiriletno. To pomeni, da bo glavni fiskalni dokument vlade štiriletni načrt, ki bo upošteval gospodarsko rast in inflacijo. Na ta način bomo določili ciljne rasti posameznih postavk. Tiste, ki so recimo najpomembnejše, razvoj, znanost, šolstvo, varnost bodo rasle po stopnjah inflacije in dela gospodarske rasti. Tiste, ki so manj prioritetne, pa s stopnjami, ki so nižje od tega.

To pomeni, da v štirih letih lahko proračun spravimo v red. Vsi bodo dobili več, ne pa enako veliko kot tisti, ki so pri vrhu prioritetne liste. Skratka, ne bomo jemali in rezali, ampak v daljšem časovnem obdobju, v štiriletnem časovnem obdobju spremenili strukturo proračuna na način, da je potem ta vzdržen.

Kdaj je po vašem mnenju nekdo bogat? Pri kolikšnih mesečnih prihodkih lahko čez palec rečemo, da je nekdo bogat? 
To je seveda odvisno od države.

Za Slovenijo govoriva, seveda.
Jaz bi imel rad v državi čim več ljudi, ki so bogati in se počutijo bogati. Nekdo se počuti bogat že, če dela to, kar ga veseli.

S finančnega vidika sprašujem, seveda. Bi morali bogatejši plačevati višje davke?
Pa saj plačujejo višje davke.

To vas sprašujem, ker sem pri davčnih razbremenitvah, ko sem bral vaš program, zaznal, da so v večjem delu namenjene premožnejšemu sloju. Združiti nameravate zgornja dva dohodninska razreda, uvesti razvojno kapico, znižati obdavčitve najemnin, znižati davek na kapitalske dobičke in davek od dohodka pravnih oseb. Kaj ponujate manj premožnim?
Omenili ste znižanje stopnje davka za najemnine. To neposredno vpliva na ceno najemnin.

Se vam zdi? Res mislite, da bodo najemodajalci zaradi nižjega davka znižali najemnine?
Kaj je najpomembnejše? Da se čim več stanovanj spravi na trg, drži?

Tudi to drži, seveda.
Namen tega ukrepa ni nič drugega, kot spodbuditi, da gre čim več nepremičnin na uradni najemniški trg. Zato poleg tega uvajamo tudi preoblikovanje stanovanjskega sklada, ali vsaj dela stanovanjskega sklada v agencijo, ki se bo ukvarjala z najemom nepremičnin in spodbujanjem, da prazna stanovanja pridejo na trg.

Saj stanovanjski sklad to že počne.  
Res je, a ima zdaj omejeno višino najemnin, ki je na tako nizki vrednosti, da nihče noče dati svojega stanovanja v najem stanovanjskemu skladu. Če jo dvignemo blizu tržne najemnine, bo več posameznikov pripravljeno brez tveganja dati stanovanja, ki jih bo stanovanjski sklad potem oddajal naprej in bo močna stranka v odnosu do najemojemalca. S tem sprostimo velik fundus stanovanj in večja ponudba bo pripeljala do tega, da najemnine ne bodo več rasle.

Vse te politike davčnega modeliranja so namenjene temu, da rešiš glavni problem - rigidni stanovanjski trg. Ta je nastal, ker posamezniki nočejo dati stanovanj na trg, saj so v odnosu do najemnika v bistvu šibkejša stran. Mi bomo vzpostavili sistem, kjer bo nekomu, ki je lastnik stanovanja, v interesu, da oddaja stanovanje tudi preko stanovanjskega sklada.

V Ljubljani je 23.000 praznih stanovanj, na ravni Slovenije pa 160.000. In ta naša politika je bistveno cenejša od gradnje novih stanovanj. In če je bistveno cenejša, je tudi za vas bolje, ker gre manj javnega denarja v nekaj, kar na trgu že obstaja. Gre torej za drugačno logiko razumevanja davčne politike. Namenjena je spodbujanju, ne pa oblikovanju univerzalne pravičnosti, kot razumem vaša vprašanja.

Zataknila sva se pri nepremičninah, a pri davščinah predlagate kup ukrepov, ki ciljajo na višje razrede.
Dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji je danes dobrih 60.000 evrov. Če hočemo biti med zmagovalkami, se mora do leta 2040 ta znesek zvišati na okoli 100.000 evrov. To pomeni, da moramo spodbujati sektorje z visoko dodano vrednostjo. Povprečna rast do leta 2040 mora biti 4 odstotke na leto.

Trenutno smo malo nad enim odstotkom. To pomeni, da vsako leto, ko ne spodbujamo večje produktivnosti in ne spodbujamo višje dodane vrednosti, v tekmi z našimi sosedami izgubljamo. To razliko bomo zelo težko nadomestili. Namen našega programa je, da Slovenijo uvrstimo v skupino zmagovalk, zato bomo morali pač malo več delati in biti malo bolj produktivni biti pri svojem delu.

Kakšno pa je vaše premoženje?
Ni posebej veliko. Takšno, kot je prijavljeno na KPK.

Čez palec?
Težko ocenim, ker ne spremljam vrednosti. Imam četrtino hiše, na bančnem računu nekaj tisoč evrov, pa nekaj v delnicah.

Zakaj v parlamentu niste glasovali za božičnico?
Ker je bil to predvolilni bombonček.

Jo boste ukinili, če pridete v vlado?
Ne.

Zakaj ne, če je le predvolilni bombonček.
Ja, saj je bil, ampak ukinili je ne bomo.

Saša Despot

Problematiko zdravstva sva že načela. Najbrž se strinjava, da je to zadnja leta, če ne desetletja, ena najbolj nevralgičnih točk v državi.
Vsi se strinjamo, ja.

Prav v vseh strankah pravite, da se boste zavzemali za krepitev javnega zdravstvenega sistema ...
... ampak Demokrati imamo edini konkretne ukrepe.

No, tudi druge stranke jih imajo, bolj zanimivo je, da imate stranke za doseganje tega cilja diametralno nasprotne pristope. Zakaj bi morali ljudje oziroma volivci verjeti, da je ravno vaš tisti, ki bo dal rezultate?
Ker izhaja iz aktualnega stanja. Ne spreminja konceptov, pač pa ob danih gabaritih bistveno povečuje učinkovitost zdravstvenega sistema.

Omenili ste, da načrtujete v zdravstvenem sistemu prihraniti do 900 milijonov evrov. Tukaj spet pristaneva pri dilemi, da je treba nekje vzeti, če želimo drugje privarčevati. Lahko načrte z zdravstvom podrobneje pojasnite?
Največ nas stanejo čakalne vrste, drži?

Čakalne vrste so kar velik problem, drži.
In zasebno zdravstvo najbolj spodbujajo ravno predolge čakalne vrste. Skratka, skrajšanje čakalnih vrst je tista glavna naloga.

Toda to je mantra slovenske politike že zadnjih dvajset let.
Seveda. Ampak, ali je bilo na tem področju kaj narejeno?

Prav veliko ne.
Demokrati imamo v programu štiri stebre zdravstvene reforme. Prvi je sprememba zakona o zavodih, torej upravljanje javnih zavodov v smeri večje učinkovitosti, vanje želimo vnesti malce več podjetniškega sistema.

Drugi steber je digitalizacija. To pomeni, da želimo narediti enoten informacijski hrbtenični sistem. Tukaj bo, mislim, največ upora, ker ni lepšega kot imeti v enem zavodu štiri različne informacijske sisteme, ki napajajo štiri različne dobavitelje.

Potem je tu vprašanje primarnega zdravstva, ki predstavlja prvi stik s pacientom. Vsak primarni zdravnik za administrativna dela vsak dan porabi dve do tri ure. Če to delo skrajšamo samo za pol ure, da ga torej prevzame nekdo drug, zdravnik pa se posveti pacientom, imamo na leto 100.000 dodatnih pregledov pri primarnih zdravnikih. Nadalje pa lahko v sistemu organizacije z e-medicino dosežemo, da pacienti ne bodo potrebovali napotnice za specialista, ampak bo lahko primarni zdravnik v pogovoru v realnem času s specialistom ugotovil, ali mora pacient iti še na kakšen dodaten pregled, ali pa lahko že na primarni ravni zaključi s terapijo oziroma receptom.

Četrti steber je regionalizacija, kar pomeni, da Slovenijo razdelimo v devet zdravstvenih regij, s čimer bi pacientu približali zdravnika. V regijah najbolje vedo, kaj v tistem delu Slovenije pacienti potrebujejo. Hkrati pa bi tako pri javnih naročilih dosegli tudi primerljivost med devetimi stroškovnimi oziroma organizacijskimi centri.

Rekli ste, da bo v nekih delih najbrž to težko izvedljivo. V zdravstvu so lobiji med močnejšimi ...
Drži. Zato na tem področju potrebujemo splošni politični dogovor.

Zakaj menite, da bo prav vam uspelo lobije iz te enačbe odstraniti?
Če bi iz kavča udobno gledal na politiko, potem ne bi ustanovil Demokratov. Poglejte, kakšne probleme imamo že samo zato, ker smo si drznili vriniti v politični prostor. Ne delam si utvar, da nas bodo hvalili ali nam mahali z ene oziroma druge strani, ko bomo začeli na področju zdravstva zadeve urejati. Ampak v politiki je treba za določene stvari ravno zato imeti široko polje soglasja, da narediš spremembo. Ko ga imaš, se lahko začnejo spremembe.  

Program, ki ga imamo na področju zdravstva ni demagoški, je zelo tehničen: v okviru danih gabaritov iztisniti iz sistema maksimalno. Cilj? Zmanjšanje čakalnih vrst, tudi zato, da bodo ljudje videli, da je napredek mogoč. Sistemske spremembe sledijo v drugem mandatu.

Imate za katerega od resorjev že kandidate, ki bi lahko postali ministri?
Seveda. Za ministra za finance bomo predlagali Igorja Mastena, za ministra za pravosodje Mateja Avblja, za okolje, prostor, kohezijo in naravne vire Senka Pličaniča, za gospodarstvo Mirka Požarja, za digitalno Slovenijo Marka Borisa Andrijaniča, zdravstvo Tadeja Ostrca ...

Že nekaj časa se zdravnike, ki dopoldan svojo plačo zaslužijo iz davkoplačevalskih sredstev, popoldan pa služijo še kot zasebniki, označuje s krilatico dvoživke. So ti zdravniki zaradi višjih zaslužkov, ki jih dobijo kot zasebniki, lahko nezanesljivi do svojega javnega delodajalca?
Te zdravnike je treba spodbuditi, da vse storitve naredijo v okviru javnega zdravstva. Tudi popoldne, tudi ob sobotah, tudi ob nedeljah in da se na ta način za posege, saj to je del programa, uporabi vsa razpoložljiva medicinska sredstva, vsa oprema in aparature.

Ampak še ne tako dolgo nazaj smo videli primere, ko zdravniki iz javnih zavodov paciente preusmerjajo v svojo zasebno prakso, kjer lahko zaslužijo veliko več.
V trenutku, ko bomo skrajšali ali vsaj omejili čakalne vrste, tega ne bodo več mogli početi, ker bodo ljudje preprosto lahko počakali en mesec do posega in jim ne bo treba dodatno plačevati. Če pa je čakalna vrsta tisoč dni, je pacient v stiski, saj se mora odločiti, na kakšen način bo prišel do zdravnika. Skratka, krajšanje čakalnih vrst je jedro ohranjanja javnega zdravstva.

Hodite k zdravniku v javni zavod ali k zasebniku?
H koncesionarju. Ampak to je del javnega zdravstva.

Pa k zobozdravniku?
Mislim, da bi bil že brez zob, če bi na zobozdravnika čakal v javnem zdravstvu.

Saša Despot

Do vstopa Slovenije v EU in Nato je imela Slovenija dokaj jasno strategijo razvoja države. Zadnjih 20 let se zdi, kot bi izgubili kompas. Vsaka vlada naj bo ta ali ona, je imela svoje partikularne načrte, opozicija kar povprek meče pod noge polena, o skupni viziji razvoja Slovenije ni ne duha ne sluha. Kdaj in zakaj se je ta rdeča nit v slovenski politiki izgubila?
Ja, imate prav, v tem političnem driblingu smo nehali razmišljati dolgoročno. Slovenija potrebuje zelo jasen strateški načrt razvoja ključnih panog, ključnih nacionalnih ciljev, strateških zunanjepolitičnih usmeritev in potem v okviru tega vztrajati, ne glede na barvo koalicije. So neki temeljni dogovori, kjer nam mora biti povsem jasno, da je to naša prava pot.

Kateri pa so cilji, h katerim mora Slovenija stremeti in ki bi poenotili slovensko politiko?
V vsakem primeru so to panoge z visoko dodano vrednostjo, recimo sodobne informacijske tehnologije ali farmacija oziroma biofarmacija, kjer imamo že v osnovi konkurenčne prednosti, panogo je treba samo dodatno razvijati in vanjo investirati.

Kar se tiče zunanjepolitičnih področij, mislim, da je zelo pomembno, da je Slovenija ena od tistih držav, ki krepi enotnost, moč in razvojni potencial. V tem trenutku je izjemno pomembno, da skupaj krepimo tudi moč Evropske unije, predvsem v smeri razvijanja lastnega tehnološkega ekosistema, od nanotehnologije in tehnologije oblakov do lastne varnosti, lastne oborožitvene industrije. Slovenija je tukaj spet lahko država, ki spodbuja ostale in s svojim znanjem prispeva k napredku Evropske unije.

Nekako postaja vzorec, da se v Sloveniji, ne glede na to, kdo vlada, z nenehnim oživljanjem ideoloških tem poskuša preusmeriti pozornost z resničnih težav in izzivov, o katerih ste zdaj govorili. Zakaj bi ljudje verjeli, da vi tega ne boste počeli?
Že v uvodu sem povedal, da smo Demokrati edina rešitev za prekinitev tovrstnih konfliktov.

Toda kaj je garancija, da boste Demokrati ravnali drugače. Takšne napovedi poslušamo na vseh straneh pred vsakimi volitvami?
Ker v mojem repertoarju izjav ne boste našli takšne, ki bi pozivala k delitvam ali pa ki bi spodbujala in pa netila ideološke spopade. Sem pač drugačen tip politika, sem zmeren desnosredinski politik, ki prisega predvsem na to, da se stvari naredijo.

Bi ideološke razlike v Sloveniji obstajale, če jih ne bi politika ustvarjala?
Obstajale bi, a če jih politika ne bi tako negovala, bi bile bistveno manjša.

Bi šli na proslavo v Dražgoše ali pa na Osankarico?
Kot predsednik stranke ne. Če bi bil izvoljen za predsednika republike, pa ja.

Ste veren?
Ne. Verujem pa v neko svojo pot.

V svetu se dogajajo tektonski premiki, zdi se, kot da mednarodno pravo ne velja več, kar velja, sta moč in velikost. Kako gledate na salto mortale, ki so ga naredile ZDA v svoji zunanji politiki? Kakšno vlogo naj Slovenija igra v tej novi konstelaciji mednarodnega reda?
Tega, do česar je v preteklih mesecih de facto prišlo, smo se v bistvu najbolj bali. Znašli smo se sredi nekega vmesnega obdobja, od koder lahko pot pelje v katerokoli smer. Varnost ni več zagotovljena. Ko zmaga argument moči, začnejo običajno velike sile na tak način funkcionirati sočasno.

Mislim, da je v tem trenutku še toliko bolj pomembno, da Evropska unija spozna dramatičnost časa. To je tudi čas, ko se je treba obrniti navznoter in okrepiti temelje skupnosti. Mislim predvsem na konkurenčnosti, krepiti je treba gospodarstva, investirati je v tehnologijo, predvsem pa v varnost. Ne v varnost, ki bi jo zagotavljali drugi, ampak varnost, ki smo jo sposobni zagotoviti in razvijati znotraj te skupnosti.

Potem pa je tu še matrika povezovanja z zunanjim svetom, predvsem v smeri, da ne iščeš več samo tradicionalnih partnerjev, ampak da je ta kombinatorika bistveno širša.

Kako gledate na napoved vašega nekdanjega strankarskega kolega Žana Mahniča, ki pravi, da bo SDS po zgledu ameriškega ICE v Sloveniji ustanovila urad, ki bo skrbel za deportacije? Če pridejo na oblast, seveda ...
To je politični populizem pred volitvami, namenjen temu, da nagovori svoje volivce, in dodatno razjezi nasprotnike.

Demokrati predlagate tudi nov način služenja vojaškega roka.
Ja, gre za nekakšno varnostno usposabljanje, ki ima dvojni namen. Najprej, da se po srednji šoli dekleta in fantje spoznajo z varnostno arhitekturo države. Teh osnovnih veščin bi se naučili v dveh mesecih v času poletnih počitnic. S tem se mladim ne zavre nobenega procesa. Lahko bodo sicer izbrali tudi drugo obdobje, a kdor bi poziv zavrnil, bi moral tri mesece služiti v zavodih zdravstvenega oziroma socialnega varstva in na ta način spoznati enega od sektorjev, kjer imamo trenutno velik kadrovski primanjkljaj. Morda se bo kdo zaradi tega odločil, da bo svojo kariero tam tudi nadaljeval.

Janševa vlada v času, ko ste bili zunanji minister, ni skrivala simpatij z Izraelom. Golobova vlada je priznala Palestino. Se strinjate s priznanjem Palestine?
Ja, strinjam se s priznanjem. A pravim, da je v zunanji politiki treba iskati koalicijo držav, ki so s tabo v nekem postopku. Tudi v tem primeru bi moralo biti tako. Ko bo na mizi katero drugo vprašanje, bi bilo namreč bistveno lažje delati en zunanjepolitični daj-dam. Če si bil takrat zraven, pričakuješ, da bodo tudi oni zraven, ko jih boš ti potreboval.

So Izraelci v Palestini zagrešili genocid?
Bom izhajal s stališča, ki ga ima zunanja ministrica. Šlo je za kršitev vojnega prava, šlo je za druge grozote, ampak za izrekanje in odločanje o genocidu je pristojno le mednarodno sodišče.

Izhajate iz meščanske, ljubljanske in umetniške družine. Ti krogi imajo v osnovi diametralno nasprotne nazorske poglede kot SDS, kjer ste pristali v zelo mladih letih.
Kako pa veste, kakšne vrednote so v povprečni meščanski družini, posebej umetniški?

No, načeloma umetniki veljajo za veliko bolj napredne, liberalne in svobodomiselne, ko gre za pogled na svet.
Pa saj jaz sem liberalen. Moj oče je bil akademski slikar, prav tako mama, ki je svoj kruh služila s prodajo slik, brez kakršne koli institucionalne podpore na trgu. Da smo preživeli, sta morala prodati svoje platno. Edina galerija, ki je prodajala platna mojega očeta in mame, je bila galerija pod Nebotičnikom. Ni bil enostaven kruh, ampak starša sta mi vcepila vrednote, da se moraš sam potruditi za to in ne glede na to, kako težko je, obstajajo neke vrednote, ki jih moraš zagovarjati, in se ne smeš podrediti drugim samo zato, da ti bo lažje.

Kako pa ste prišli do stranke SDS, ki prisega na bolj konservativne vrednote?
V moji družini smo vedno verjeli v delo. Kdor več in bolje dela, je za to običajno nagrajen. Naučili so me, da se je vedno treba truditi, da ni nič dano. In to so, vsaj tako mislim, univerzalne vrednote, ki poganjajo človeštvo naprej.

david.jug@styria-media.si