Cilj projekta je po njenih besedah obnova in izboljšanje stanja šestih slovenskih mokrišč, to so Pohorska barja, Zelenci, Mura-Petišovci, Planik, Vrhe in Gornji kal.
"Skozi projekt bomo izboljšali hidrološke razmere na Pohorskih barjih, Zelencih, Vrheh in Muri-Petišovcih," pojasnjuje vodja projekta. Poleg tega bodo odstranili zarasti na vseh pilotnih območjih, izlovili invazivne vrste rib na Gornjem kalu in Mura-Petišovcih ter preprečevali uničevanje ogroženih habitatov ter vznemirjanja ogroženih vrst z izgradnjo usmerjenih sprehajalnih poti na Zelencih in Pohorskih barjih.
"Pripravili bomo tudi smernice za upravljanje pilotnih območij in vključitev teh v sektorske načrte ter s tem zagotovitev trajnostnega ohranjanja pilotnih načrtov," dodaja. Projekt bo trajal do prvega februarja 2015, vrednost projekta pa je 2.144.376 evrov. Polovica denarja je sofinancirana s strani EU, za izvedbo terenskih akcij na posameznih pilotnih območjih bodo porabili okoli 700 tisoč evrov.
40. obletnica Ramsarske konvencije
Jutri, ob svetovnem dnevu mokrišč, praznujemo tudi 40. obletnico Ramsarske konvencije o varstvu mokrišč, ki povezuje 160 držav pogodbenic. Tako je opozorila predstavnica za Ramsarsko konvencijo v Sloveniji Gordana Beltram in dodala, da zaradi uničenja in spreminjanja ekosistemov mokrišč izginjajo rastlinske in živalske vrste.
"Danes pa spoznavamo še mnogo širši pomen mokrišč, ki so nenadomestljiv ekosistem pri zagotavljanju številnih ekosistemskih uslug, kot pri globalnem segrevanju ali blaženju ekstremnih naravnih pojavov," pravi.
"Mokrišča so med najbolj ogroženimi ekosistemi," je opozorila tudi generalna direktorica direktorata za okolje Barbara Avčin Tržan. Po njenih besedah so mokrišča zibelka biotske raznovrstnosti, poleg tega pa zagotavljajo pitno vodo, predstavljajo nekakšen filter za vodo, preprečujejo poplave.
Od 1952 do 1990 izginilo 40 odstotkov mokrišč
V Sloveniji je od 1952 do 1990 izginilo 40 odstotkov mokrišč, od 1973 do 1991 pa je bilo izsušenih 70 tisoč hektarjev mokrišč. Direktor zavoda za gozdove Darij Krajčič je opozoril na negativen odnos do mokrišč.
"Pogosto se na mokriščih zida, ta zemljišča pa veljajo za slabša in zato tudi cenejša," pojasnjuje. Nekatera smo v preteklosti želeli zasuti, kot je na primer Škocjanski zatok, druga pa celo izsušili, na primer Ljubljansko barje. "Mokrišča so pogosto polna divjih odlagališč," še pravi. Ogrožajo jih tudi neposredni odvzemi vode in črpanje vode iz podtalja ter izpusti odpadnih voda.
