DZ je danes zasedanje začel s prvo obravnavo predloga novele zakona o davku na motorna vozila. Zakon je eden osrednjih ukrepov v tako imenovani zeleni davčni reformi, ki je namenjena izpolnjevanju kjotskega protokola o nižanju izpustov toplogrednih plinov. Večina strank ga z nekaterimi pripombami podpira, nasprotujejo pa mu v SDS in SNS, ki menijo, da skuša vlada z novo obdavčitvijo le napolniti proračun.

	Pod krinko ekološke ustreznosti želite polniti proračun. Izgovor, da želite biti ekološko sprejemljivi, je za nas velika hinavščina. Srečko Prijatelj, SNS

Zakon predvideva tri razrede progresivnega obdavčevanja glede na izpust CO2 na prevožen kilometrov. V prvi razred bodo spadala vozila, ki na prevožen kilometer po klasifikaciji prodajalca izpustijo do 150 g ogljikovega dioksida na prevožen kilometer. V tem razredu se bodo davki znižali, posledično pa se bo znižala tudi cene drobnoprodajnih cen.

V srednjem razredu so avtomobili z izpusti CO2 med 150 in 210 g/km (približno 50 odstotkov vseh motornih vozil), ki bodo v končni fazi obdavčeni za 150 odstotkov več. Zaradi velikega učinka in trenutnih gospodarskih razmer novela zakona predvideva enoletno prehodno obdobje, ko bo povišanje davka na motorna vozila iz drugega razreda le med dve- in desetodstotno.

V tretji razred sodijo motorna vozila z izpusti CO2 nad 210 g/km (10 odstotkov vseh motornih vozil), kjer se bo davek povečal za 210 odstotkov .

Težje zatajevanje davkov
Novi zakon po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Helene Kamnar uvaja tudi poseben register, ki je predpogoj za to obdavčitev in ki pomembno zmanjšuje možnosti izogibanja plačevanja davkov.

Davek na nova vozila

– do 150 g CO2/km: nižji davek, – med 150 in 210 g CO2/km: po dveh letih do 150 odstotkov višji davek, – nad 210 g CO2/km: za 210 odstotkov višji davek.

SDS in SNS proti ...
Andrej Vizjak (SDS) je vladi očital, da želi pod krinko zelene davčne reforme obremeniti predvsem srednji sloj in uvesti obdavčitev za motorje. To po njegovih besedah ni zelena davčna reforma, temveč skrb za polnjenje državnega proračuna preko srednjega sloja. V poslanski skupini SDS so kritični tudi do progresivnosti lestvice, ki je po podatkih poznavalcev, tako meni Vizjak, najbolj radikalna med vsem članicami EU.

V poslanski skupini SNS novelo zakona o davku na motorna vozila podpirajo zgolj v delu, ki se nanaša na večji nadzor pobiranja davkov iz tega naslova, saj obstoječa ureditev ni onemogočala davčnih utaj.

... ostali pa s pripombami
Pri SLS predlog podpirajo, imajo pa pomisleke glede razlike stopnje obdavčitve med dizelskimi in bencinskimi motorji. Obenem se sprašujejo, ali je glede na trenutne razmere zdaj primeren trenutek za povišanje davka.

Da zakon ne pomeni zgolj polnjenja proračunske blagajne, pa je poudaril Anton Anderlič iz poslanske skupine LDS, kjer zakon ocenjujejo kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Je pa Anderlič izpostavil vprašanje obdavčitve avtodomov.

Luka Juri (SD) zakon ocenjuje kot korak naprej k tako imenovanim zelenim davkom in bi lahko postal odličen primer dobre prakse tako za članice EU kot države izven Unije. Cilj spremembe načina obračunavanja davka je namreč po njegovih besedah spremeniti strukturo prodanih vozil tako, da bo prodanih manj okolju neprijaznih vozil.

Franco Juri (Zares) je predlog zakonske novele pozdravil in poudaril, da je ta namenjena predvsem spodbujanju tehnologij, ki bodo bistveno znižale emisije CO2. Je pa opozoril, da je zakon v prvi obravnavi, zato kaže razmisliti o nekaterih vidikih in najti ustreznejše rešitve. Po njegovih besedah bo treba premisliti tudi o enotni stopnji za bencinske in dizelske motorje.

Tudi poslanska skupina DeSUS podpira predlog zakona, ki bo onemogočil davčne utaje.