Slovenija
38080 ogledov

Ja, obdavčite regres in malico!

Denar, štetje denarja Profimedia
Koalicija je v torek predstavila ideje za povsem nov sistem obdavčitve z dohodnino. Največ prahu je dvignila ideja, da se obdavči regres, božičnico, nadomestila za malico in prevoz. Vsaj pri regresu in božičnici je to po moji oceni pravično, prav tako pri povračilu malice.

kolumnisti 26.09.07...janez zalaznik...novinar zurnal24...foto: dejan mijovic | Avtor: Dejan Mijović Dejan Mijović
Poglejmo konkretne primere. Nekdo dela v podjetju, ki izplačuje minimalen regres, letos bo to 1203 evre, nagrade za poslovno uspešnost ne dobi. Nekdo drug pa dobi maksimalni regres 2024 evrov in nagrado za poslovno uspešnost, ki je do povprečne plače 2024 evrov neobdavčena, a je od nje treba plačati prispevke.

Prvi dobi neobdavčene 1203 tri evre, drugi pa 3601 evro, kar je trikrat več. Če bi bil v najvišjem dohodninskem razredu, je v primerjavi z drugim delavcem dobil podarjene 1801 evro dohodnine. Ob tem seveda ni sporno, da zaposleni v dobro stoječem podjetju dobi nagrado ali višji regres, sporno je, da je ob tem tisti z nižjimi prihodki neenakopravno davčno obravnavan.

Druga davčno poštena možnost bi bila, da se za vse določi enak regres, ki je oproščen davka.

Podobno smiselno bi bilo zaradi enakopravne obravnave zavezancev v obdavčitev zajeti tudi nadomestilo za malico. Najvišje neobdavčeno nadomestilo je 7,96 evra, v trgovini je na primer 6,15 evra. Razlika je 1,81 evra na dan, čeprav imata oba delavca enako velik želodec.

Pri 249 delovnih dneh minus 24 dni dopusta je to 407 evrov razlike. Toliko več neobdavčeno prejme delavec z višjim nadomestilom prehrane. Če bi bil v najvišjem dohodninskem razredu, bi moral za tak dohodek plačati 204 evre dohodnine.

Tudi pri malici bi bila namesto obdavčitve davčno poštena možnost tudi, da se vsem predpiše enako nadomestilo za prehrano, ki je oproščeno davka.

Vsi bi za otroka dobili enak znesek

Če smo prav razumeli ministra, se ukinjajo olajšave in uvajajo odbitki davka. Tudi to ni slaba ideja. Zdaj na primer za prvega otroka dobiš 2.698 evrov olajšave. To pomeni, da se ti ta znesek odšteje od davčne osnove in nato odmeri dohodnina. Nekdo z zelo nizko plačo od tega lahko nima nič, tistemu, ki je v 16-odstotnem dohodninskem razredu, olajšava prinese 432 evrov nižjo dohodnino, tistemu, ki je v najvišjem 50-odstotnem razredu, pa 1349.

To je skoraj toliko, kot znaša otroški dodatek v prvem dohodkovnem razredu za celo leto (1625 evrov), torej za res najrevnejše, v tem razredu je namreč dohodek na družinskega člana lahko največ 221 evrov. Medtem ko revni prejemajo otroške dodatke, bogatim skoraj enako ali celo več prinese dohodninska olajšava.

Nekdo z res visoko plačo tako dobi podarjene do 1349 evrov dohodnine, to je v primerjavi z nekom v 16-odstotnem davčnem razredu 917 evrov več. 

Po novem bi se, kolikor lahko sklepam iz skopo predstavljene reforme, obračunala dohodnina, potem pa bi si se od zneska davka, ki bi ga moral plačati, za vsakega otroka odštelo na primer 500 ali 700 evrov. Tako bi država vsem za otroke dala enak odpustek pri dohodnini.

Subvencija za onesnaževanje in gnečo na cesti 

Pri povračilu prevoza so stvari nekoliko bolj zapletene. Če lahko sklepamo, da za malico porabi vsak približno enako, pri prevozu tega ne moremo trditi, saj smo od službe različno oddaljeni. Je pa tukaj cela vrsta odprtih vprašanj. Prvo je, zakaj delodajalec mora delavcu nakazati denar za prevoz, ne sme pa mu ga na primer za najemnino bližje kraju dela, čeprav bi to lahko bil celo nižji strošek. S tem država spodbuja onesnaževanje in gnečo na cestah, a hkrati tudi bolj policentričen razvoj države. Neobdavčen prispevek delodajalca za najemnino oziroma bivanje pa bi še zvišal najemnine v urbanih središčih. Ideje, da bi povračilo stroškov vezali na dejansko kupljeno vozovnico za javni prevoz, so se v preteklosti že pojavile in klavrno propadle.

Kaj bo komu v resnici prinesla reforma, bo odvisno od tega, kakšni bodo davčni razredi in davčne stopnje. Lepo bi bilo, da bi v roke dobili kakšno simulacijo, a so se očitno v koaliciji in na ministrstvu za finance odločili, da se bodo šli, kot je dejal prijatelj, brainstorming s celotno državo. Trenutno tako še ni razloga, da bi sindikati ali gospodarstveniki skočili na noge. Obris osnovne ideje namreč ni napačen. V naslednjem koraku pa lahko pričakujejo prav to. Če je osnovni cilj reforme pobrati več davkov, kar je včeraj zelo jasno povedal minister za finance Klemen Boštjančič, bo namreč veliko ljudi po novem na slabšem, ne na boljšem. Ravno obratno torej, kot obljubljajo pri reformi plač v javnem sektorju, kjer naj bi bili vsi na boljšem.

janez.zalaznik@styria-media.si

Komentarjev 124
  • igorgeus 13:36 26.marec 2023.

    ce je problem v prometu, bi lahko bila olajsava tudi za delo od doma. ali pa decentralizacija. bi imeli se vec od tega.

  • LukaMB 11:31 18.marec 2023.

    Kaj se greste neko socialo, naj gredo potem vsi v isto šolo in delajo v isti branži ne pa da enačite šolane s socialci ali študenti in podobno. Razlike morajo biti in vsi so se borili v življenju za nekaj ...prikaži več več ne pa da enačite borce s tistimi, ki so se predali v nekaj kjer ni napredka.

  • Ogledalce 06:26 18.marec 2023.

    Visanje davkov nikoli ni pomenilo visanje plac. Nasprotno nizanje neto plac, in izguba delovnih mest. Smo pa v svetu ze zdaj neprimerljivi ker so nase obdavcitve plac neprimerljivo visje v primerjavi s svetom.