Eden od argumentov, s katerim je župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković podkrepil svojo pritožbo in uspel prepričati ljubljansko višje sodišče, da ni nameraval ogoljufati podjetja Tritonis, ki mu je MOL leta 2009 prodala za okoli milijon evrov vredno zemljišče, je med drugim tudi domnevno nepoznavanje prava in zmota.
MOL pa sploh ni lastnik
Podjetje Tritonis je na 1.600 kvadratnih metrov velikem zemljišču želelo graditi, a je takrat ugotovilo, da naj bi pripadalo lastnikom okoliških stavb, ki so ga uporabljali kot funkcionalno zemljišče oziroma za parkirišča. Zemljišče je bilo med drugim v lasti ministrstva za obrambo (Mors) in podjetja PNZ svetovanje projektiranje. Specializiano tožilstvo (SDT) je zato zahtevalo sodno preiskavo, ki jo je ljubljansko okrožno sodišče tudi uvedlo, saj je ocenilo, da obstaja dovolj utemeljenih dokazov, da so Janković, njegova nekdanja sodelavka Nataša Turšič in cenilec mepremičnin Rajko Srednik namenoma poskušali preslepiti in ogoljufati šefa Tritonisa Damjana Bremca.
Višje sodišče pa je ugodilo njihovim pritožbam in zavrnilo zahtevo SDT za preiskavo ter s tem ta postopek proti njim zaključilo.
Niso vedeli?
Višji sodniki so namreč ocenili ravno nasprotno kot okrožno sodišče. "Senat prvostopenjskega sodišča je odločil, da je podan utemeljen sum, da sta tako Nataša Turšič kot Zoran Janković vedel,a katera parcelna številka predstavlja parkirišča, funkcionalno zemljišče stavb na Vojkovi ulici v Ljubljani v uporabi tretjih oseb, kot tudi to, da družba Triton invest d.o.o. po nakupu zemljišča ne bo mogel pričeti s postopki za gradnjo poslovnega objekta z garažami," izhaja iz obrazložitve okrožnega sodišča ob uvedbi preiskave.
Višji sodniki pa nasprotno med predloženimi, ponujenimi dokazi niso razbrali utemeljenega suma, da bi v času domnevne storitve kaznivega dejanja kdorkoli od obdolženih sploh dejansko vedel, da lastništvo zemljišča ni urejeno, niti, da se zemljišče uporablja tudi kot parkirišče in da v zemljiški knjigi v času sklepanja pogodbe tako ali tako ni bilo zabeleženega nobenega spora glede urejanja lastništva. "Zato je še toliko manj verjetno, da je občina s tem podatkom razpolagala kadarkoli prej."
Pri tem višji sodniki opozarjajo celo na zakon o zemljiški knjigi, ki da jasno določa, da "kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiško knjigo, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic."
Zaradi tega so višji sodniki prepričani, da Jankoviću, Turšičevi in Sredniku ni mogoče pripisati naklepa. "Sodišče druge stopnje se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se bo šele tekom preiskave dejansko stanje razčistilo toliko, da bo okrožni državni tožilec lahko ocenil ali so bila dejanja storjena naklepno ali pa ne. Pri kaznivem dejanju goljufije mora biti za uvedbo preiskave izkazan tudi utemeljen sum direktnega naklepa."
Pravniki: Če že povsem preprosto veš, kaj je prav in kaj ne, nisi v zmoti
Številni kazenski pravniki, ne le tožilci in sodniki, temveč tudi nekateri odvetniki so prepričani, da sodišča dokaj redko in ob upoštevanju res izjemnih okoliščin upoštevajo določeno zmoto kot opravičljivo oziroma celo kot olajševalno okoliščino, ko presojajo o nekem kaznivem dejanju.
"Na vrhovnem sodišču (VS) s tem podatkom ne razpolagamo in predvidevamo, da ostala sodišča tudi ne," pa na VS odgovarjajo na vprašanje, koliko točno so sodišča v zadnjih petih letih ugotovila dejansko ali pravno zmoto, na katero so se sklicevali posamezniki v postopkih.
"Če je denimo mogoče že iz določenega zagovora razbrati in je več kot očitno, da se nekdo zaveda vseh znakov kaznivega dejanja oziroma kaj točno je prepovedano in kaj ne, pri čemer se to potrdi še z drugimi okoliščinami, ni ravnal v dejanski ali pravni zmoti," dodaja eden od nekdanjih sodnikov, ki ne želi biti imenovan. Pri tem pa dodaja, da "samo dejstvo, da je nekdo pravni laik, ga ne odveže obveznosti, ki so mu naložene ob sklenitvi pogodbe."
Podobno izhaja tudi denimo iz ene od sodb VS, ki so jo izdali leta 2007 med odločanjem v eni od kazenskih zadev. "Za zavest o prepovedanosti dejanja ni potrebno natančno poznati vse znake kaznivega dejanja oziroma se zavedati prepovedane posledice, saj zadošča že, da storilec razume socialni pomen dogajanja in da se zaveda socialne nesprejemljivosti svojega ravnanja," so tedaj ocenili vrhovni sodniki, ko so presojali o podobnem domnevnem nepoznavanju pravnih pravil.
benč res si imel službo po zaslugi 1.400 000 gasterbajtarjev, ki so spraznili delovna mesta.In ja res je bilo lepo v bivši Jugi saj smo bili namreč vsi milijarderji.
In rudeči Ivan Janez I
JJ niti slučajno ni oproščen , medtem ko Zoki je in tudi piše zaradi česa . Ne zaradi nepoznavanje prava , ampak zaradi zmede v zemljiški knjigi. Vsak lastnik nepremičnine mora le to po zakonu vpisati v ZK !! Če… ...prikaži več tega ne stori lahko pravni promet z nepremičninami spravi v zmoto in tu je edini krivec za kolobocijo MO , ter podjetja na Kardeljevi ploščadi , ki jim je to zemljišče pripadlo.Če jaz pustim kupljeno ali podarjeno nepremičnino nevpisano v ZK , jo lahko naprej proda samo stari lastnik , sam pa ne dokler ne izvršim vpisa! Ker nobeden tega tu zgleda ne razume , jaz sklepam , da imam opravka z mladoletniki , lumpen proletariatom in tistim , ki jim je šola oreng škripala !