Po burni torkovi izredni seji državnega zbora se bodo poslanci državnega zbora danes sestali še na dveh izrednih sejah. Na dnevnem redu prve izredne seje je obravnave predloga zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi, ki so ga vložili v Levici in Vesni ter Svobodi. Predlog zakona predvideva rešitve težave, zaradi katere stanovalci v domovih za starejše, sprejeti po 1. decembru, plačujejo občutno višje stroške kot tisti, sprejeti prej.
Predlagana je tudi šitritev dnevnega reda na kateri naj bi poslanci obravnavali osnutek letnega poročila o napredku 2026. Po podatkih STA iz osnutka letnega poročila o napredku 2026 izhaja, da je bila realizacija javnih financ za lani znotraj dopustnih odstopanj pakta za stabilnost in rast. Ocena višine primanjkljaja za letos je ob pripravi osnutka znašala 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko bo v končnem poročilu, ki ga bo vlada do konca aprila poslala v Bruselj, ocenjen na 3,4 odstotka BDP.
Ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka nima podpore
Na drugi izredni seji, ki bo sledila pravi, bodo poslanci obravnavali predlog sprememb zakona o prispevkih za socialno varnost. Gre za predlog Levice, predvideva ukinitev enotnega obveznega zdravstvenega prispevka in njegovo nadomestitev z dvigom obstoječih prispevnih stopenj. Prispevna stopnja za delojemalce bi se povečala s 6,36 odstotka na 7,36 odstotka bruto plače, za delodajalce s 6,56 na 7,56 odstotka bruto plače, za upokojence s 5,96 na 7,46 odstotka pokojnine in za kmete z 18,78 na 21,73 odstotka katastrskega dohodka.
Na ta način naj bi po izračunih Levice v zdravstveno blagajno prišča enaka količina denarja, kot se steče iz obveznega zdravstvenega prispevka, hkrati pa bi breme razporedili pravično in enakomerno. Vendar predlog na skupnem odboru DZ ni dobil zadostne podpore za nadaljevanje zakonodajnega postopka. Ob pomislekih zakonodajnopravne službe in finančnega ministrstva sta zakon na skupnem odboru podprli le Nataša Sukič (Levica in Vesna) in Tereza Novak (Svoboda), medtem ko je bilo proti devet poslancev SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.
Izredna seja o vladi
Poslanci se bodo prihodnji teden, v času prvomajskih počitnic, sestali še enkrat. V torek bo kolegij predsednika državnega zbora odločal o zahtevi za sklic izredne seje, pod katero so podpisani poslanci SDS. SDS je sredi tega tedna v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o spremembi zakona o vladi. Glede na dosedanja glasovanja na kolegiju državnega zbora bo predlog za sklic seje sprejet in poslanci bodo zakon o vladi, ki predvideva zmanjšanje ministrstev na 14, obravnavali po skrajšanem postopku v sredo, 29. aprila. "Ob upoštevanju pomena predlaganih sprememb za organizacijo in delovanje izvršilne veje oblasti ocenjujemo, da gre za vprašanja, ki zahtevajo pravočasno zakonodajno obravnavo. Jasna in učinkovita ureditev sestave vlade je ključna za stabilno delovanje države ter za nemoteno izvajanje nalog in prioritet v prihajajočem mandatnem obdobju," utemeljujejo pri SDS.
Prvak SDS Janez Janša sicer pravi, da se s sestavljanjem koalicije ne ukvarja. Po nekaterih neuradnih informacijah iz političnega ozadja pa so pogovori med desnimi strankami o sestavi nove vlade intenzivni in bi končni dogovor lahko dosegli že v prihodnji dneh. V tem primeru bi glasovanje o mandatarju lahko sledilo že hitro po prvomajskih praznikih, kmalu zatem pa tudi imenovanje četrte Janševe vlade. Predsednica Pirc Musar Medtem pravi, da opazuje politično dogajanje in skuša gotoviti, kdo ji laže.
Šest ministrstev manj
SDS je tako v razrezu nove vlade predvidela ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, infrastrukturo in energetiko, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za demografiijo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kmetijstvo, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in in regionalni razvoj, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Ministrstvo za prostor bi pripojili ministrstvu za okolje, javna uprava bi sodila pod notranje ministrstvo, ministrstvu za infrastrukturo bi pripojili energetiko. V enem ministrstvu bi združili lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Tudi področje izobraževanja bi iz dveh znova združili v eno ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za solidarno prihodnost bi preoblikovali v dve ministrstvi - ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo za digitalizacijo bi ukinili.
dezurni@styria-media.si
Ja, leni levnuharji , bo treba delati.
ti ti lump jansa. kaj tezis da morjo delat?!
Če bi meni pokvaril le nekaj dni, brez problema. Tako pa...bo treba kmalu spet usposobiti kolo, kajti njegovo brusljevanje je, kot je že nazorno dokazal, še bolj ogabno od Golobovega socialističnega blaznenja.