Sodišče EU je pritrdilo Evropskemu parlamentu, ki je novinarjem zavrnil dostop do dokumentov o splošnih mesečnih izdatkih evropskih poslancev, ki jih dobijo kot dodatek k plači za delovanje pisarne.
"Sodba je kratka, na štirih straneh, glavni pravni argument je, da z novinarji nismo izkazali nujnosti posredovanja teh podatkov, s tem pa je sodišče dalo manever evropskim institucijam, da se pri vsaki stvari, ki se dotika osebnega podatka, sklicujejo na uredbo 45/2001," ocenjuje Nataša Pirc Musar, ki pred sodiščem zastopa skupino 29 novinarjev iz vseh članic EU.
"Uredba varuje osebne podatke v zbirkah evropskih institucij in na ta način daje široko polje političnega manevra, da varstvo osebnih podatkov postaja priročen izgovor za to, da neka stvar ni transparentna," je dejala Pirc Musarjeva.
Morali bi dokazati, da jih nujno potrebujejo
Vsak, ki od evropskih institucij zahteva kakršnekoli informacije, mora dokazati nujnost posredovanja takšne informacije. Izkazovanje pravnega interesa za dostop do javnih informacij je po njenem prepričanju skregano z že uveljavljenimi pravnimi standardi.
Institucije EU so v tem pogledu tako zelo zaprte, da novinar nujnosti posredovanja podatkov sploh ne more izkazati, je opozorila in dodala: "Novinarji bi morali narediti ne vem kakšno raziskavo, imeti žvižgače v parlamentu, da bi na sodišču lahko dokazali, kaj se dogaja in da zato želijo dokumente. Mi pa smo zatrjevali obratno: Te dokumente želimo, da bomo pokazali in dokazali, da poslanci ne ravnajo ekonomično z denarjem. Na koncu bi iz tega lahko nastala tudi pozitivna zgodba, lahko da je s porabo vse prav."
Kot je dodala, žal zgodbe, ki so jih že razkrili novinarji, kažejo nasprotno.
Gre za milijone evrov
Sodišče je s sodbo povedalo, da imajo evropski poslanci na delovnem mestu zelo široko pravico do varovanja osebnih podatkov. "Kot strokovnjakinja tudi za varstvo osebnih podatkov to zelo težko sprejmem. Moje stališče je, da imajo javni uslužbenci bistveno manjši obseg pravice do varstva osebnih podatkov ali zasebnosti kot vsi ostali," je dejala.
"Ne gre pozabiti, da govorimo o približno 62 milijonih evrov denarja, ki ga parlament letno porabi za dnevne dodatke, splošne dodatke in dodatke za asistente evropskih poslancev. V enem petletnem mandatu Evropski parlament porabi 300 milijonov evrov, ki s to sodbo postajajo popolnoma skriti pred javnostjo," opozarja Pirc Musarjeva.
Kot je še opozorila, so odvetniki Evropskega parlamenta na zaslišanju na javnem naroku na sodišču v Luksemburgu priznali, da so vsi dokumenti, ki jih poslanci dajejo kot poročilo za porabo tega denarja, spravljeni "v nekih škatlah v neki sobi" in da iz teh škatel praktično po imenu in priimku poslanca ni mogoče najti ničesar: "To je bil zame samo dodaten argument, da internega nadzora nad porabo teh sredstev praktično ni."
Kaj pravijo slovenski evroposlanci?
Tanja Fajon upa, da bo Evropski parlament vendarle uvedel trdnejša in zavezujoča pravila ter nadziral njihovo izvajanje. Najnujnejše je po njenem mnenju ukrepanje v primeru tistih poslancev, ki sploh nimajo svojih pisarn. V njeni pisarni imajo ločen bančni račun, hranijo vse račune ter skrbijo za pravilno in namensko porabo tega denarja.
Alojz Peterle je sporočil, da sredstva za nadomestilo stroškov porablja v skladu z obstoječimi predpisi. Pri tem spoštuje stališče tako Evropskega parlamenta kot odločitev Splošnega sodišča EU. Vsa ustrezna dokazila oziroma račune za porabo sredstev daje na voljo notranjim nadzornim službam Evropskega parlamenta, ki lahko kadar koli preverijo upravičenost porabe.
Sam je pripravljen deliti informacije o namenu in vsebini porabe teh sredstev, si pa prizadeva, da bi se to vprašanje uredilo sistemsko, za kar so Zeleni že večkrat predlagali konkretne spremembe. Poudarja tudi, da njegova pisarna o porabi teh sredstev že zdaj letno poroča skupini Zelenih, ki je uvedla interno politiko poročanja.
Romana Tomc je poudarila, da se zavzema za večjo preglednost porabe denarja iz evropskega proračuna in za ostrejši nadzor javnega denarja na podlagi enakih meril. "Sama sem vedno spoštovala postavljena pravila in jih nameravam spoštovati tudi v prihodnje. Želim si, da bi Evropski parlament zagotovil jasnejša in nedvoumna pravila, ki bi zadostila tako varovanju osebnih podatkov kot tudi pričakovanjem javnosti po razkritju podatkov," je sporočila.
politiki so največji lopovi ... čudi me, da javnost to dovoljuje. navsezadnje je državljanov več kot je tega legla kriminalcev.