Bogata prestolnica in revna okolica. Slovenija postaja podobna drugim srednjeevropskim državam. Seveda pa je to za nekatere lepa predvolilna tema. Zlasti za tiste, ki so ga najbolj lomili.
Ko so nas začele Češka, Madžarska in druge srednjeevropske države dohitevati po standardu, so se nekateri tolažili: "Ja, v Pragi in Budimpešti se res živi solidno, a je zato na podeželju slabo." To drži še danes, drži pa tudi, da smo krenili po njihovi poti: recesija je osiromašila Prekmurje, Koroško, Belo krajino in druge bistveno bolj kot pa Ljubljano.
V takšnih razmerah ni težko pihati na lokalpatriotska čustva. Nujnost večje avtonomije zlahka utemeljimo. Še zlasti, ker je nasprotnik kar ljubljanski župan.
Hecno pa je, da je najbolj zagret Franc Kangler. Mariborski župan, ki se mu utegne v kratkem pripetiti največji mednarodni fiasko Slovenije: propad univerzijade. Poleg tega tudi prestolnici knjige ne cvetijo rože. Ja, Kanglerju bi zelo ustrezalo, če bi se Mariborčani jezili predvsem na Jankovića in pozabili na njegove propadle projekte.
Govorjenje o avtonomiji pa paše tudi Šrotovi SLS, ki ji po nekaterih javnomnenjskih raziskavah te dni hitro pobira glasove lista Gregorja Viranta.
