V zadnjih letih pogosto poročamo o strelskih in družinskih tragedijah, kot so umori in uboji, pri čemer so nasilna dejanja pogosto izvedena s strelnim orožjem. Letos nas je še posebej pretresel strelski pohod 14-letnega učenca ene izmed srbskih šol, v katerem je življenje izgubilo devet otrok in ena odrasla oseba. Le nekaj dni kasneje je v Srbiji sledil še en strelski napad, ko je dvajsetletnik ubil osem ljudi in jih še petnajst ranil.
Tudi Slovenijo so v letošnjem letu pretresil primeri streljanj, nazadnje se je to zgodilo v sredini novembra, ko je mladoletnik z zračno puško streljal na paciente Psihiatrične bolnišnice Maribor. Taki dogodki med ljudmi zbujajo strah in vprašanja, kdaj in kje bo do tega prišlo naslednjič. K oboroževanju je na svojem profilu omrežja X pozival celo Janez Janša in k zapisu pripel posnetek skupine ljudi s palestinskimi zastavami, ki na Prešernovem trgu v arabščini vzklikajo "Alah je velik".
Od 7690 vlog za orožje pri nas zavrnili le štiri
Srbija je po številu strelnega orožja na prebivalca na svetu pri vrhu, v lasti ga ima kar 40 odstotkov Srbov. Kako pa je v Sloveniji? Upravna enota izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji: dopolnil je 18 let, je zanesljiv, ni zadržkov javnega reda, ima upravičen razlog za izdajo orožne listine, ima opravljen zdravniški pregled in je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Zanimivo je, da je dovoljenje trajnejše narave. Vsak posameznik lahko pridobi dovoljenje za posest največ petih kosov lovskega ali športnega orožja. Ne glede na navedeno pa se dovoljenje za posest ne izda posameznikom, ki so uveljavili pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.
V letošnjem letu so na Upravnih enotah obravnavali 7690 vlog za izdajo dovoljenja za nabavo orožja, pri čemer so vlogo zavrnili štirim vlagateljem, še v petih primerih pa so postopek vloge ustavili.
Pridobljen orožni list za lovsko in športno orožje velja 20 let, orožni list za varnostno orožje pa 10 let. Zanimivo je, da po preteku veljavnosti orožni list posamezniku še vedno dovoljuje posest orožja, nima pa pravice nošenja. Dovoljenje za zbiranje orožja, dovoljenje za posest orožja in priglasitveni list veljajo trajno.
Glede na namen uporabe orožje razvrščamo na lovsko, športno, varnostno in zbirateljsko. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve smo Slovenci s strelnim orožjem očitno kar dobro preskrbljeni; 45.611 fizičnih oseb in poslovnih subjektov poseduje več kot 163.000 različnih vrst orožja. V tem je poleg strelnega zajeto tudi hladno orožje. Še pred šestimi leti so v naši državi našteli malo manj kot 140 tisoč kosov orožja. Pri tem narašča tudi število lastnikov orožja; od slabih 40.000 v letu 2015 do že prej omenjenih 45.611 v letošnjem letu. V povprečju ima tako vsak lastnik doma tri ali štiri kose orožja.
V Srbiji imajo 39,1, v Bosni in Hercegovini 31,2, v Avstriji 30, v Italiji 14,4 in na Hrvaškem 13,7 kosa strelnega orožja na sto prebivalcev, pri nas pa 7,7, kar je daleč najmanj med vsemi temi državami.
V zakonu o orožju je sicer zapisano, da mora posameznik navesti upravičen razlog za izdajo orožne listine. To je mogoče, "če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje; predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu, dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji ali dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja".
Koliko orožja je neprijavljenega?
Bolj problematično kot prijavljeno orožje je seveda neprijavljeno. V preteklih letih je z Balkana v našo državo prišlo veliko orožja prek črnega trga, ki je v obtoku ostalo od preteklih vojn. Po nekaterih ocenah naj bi ga bilo v rokah civilistov vsaj še dvakrat toliko kot prijavljenega, ali pa vsaj pol toliko. Manjši del je odtujen tudi pooblaščenim prodajalcem predvsem v Sloveniji, Italiji in Avstriji.
Kljub temu naj bi bila Slovenija v primeru izvrševanja kaznivih dejanj tihotapljenja orožja, ki ga organizirajo kriminalne združbe, izrazito tranzitna država. Največ orožja naj bi prek Slovenije potovalo za naročnike skandinavskih držav, Francije, Nemčije, Nizozemske in drugih. Po nekaterih statistikah Slovenija, skupaj z ocenjenim številom neprijavljenega orožja, zaseda 48. mesto na lestvici držav glede na število strelnega orožja na sto prebivalcev.
Ob tem policija, ki problematiki nezakonitega orožja in odkrivanju njegovega vnosa v Slovenijo namenja veliko pozornosti, opozarja, da so cene na črnem trgu višje od uradnih in tudi zelo spremenljive. Odvisne so tako od ponudbe kot povpraševanja. Cena posameznega kosa nezakonitega orožja lahko od izvorne do ciljne države naraste tudi do desetkrat.
Na celotnem območju države slovenski policisti z namenom odkrivanja nezakonitega orožja izvajajo nadzore v cestnem, železniškem in letalskem prometu ter varnostne akcije. Na Generalni policijski upravi (GPU) ocenjujejo, da so pri tem uspešni. S podatki o ocenah neprijavljenega orožja sicer ne razpolagajo. Glede na pridobljene podatke o zasegih nezakonitega orožja v primerjavi z registriranim orožjem pa ocenjujejo, da ne gre za zelo velike količine takšnega orožja. Glede na razpoložljive statistične podatke in na vedenje o problematiki ugotavljajo, da se trg ne širi oziroma da problematika na področju orožne zakonodaje ostaja v dosedanjih okvirih.
Zgodijo se tudi odvzemi
Prepovedano orožje, odvzeto v postopku o prekršku ali kazenskem postopku, se lahko uniči ali podari v javno korist. Skladno s postopkom se odvzeto dovoljeno orožje lahko proda, uniči, podari v javno korist ali onesposobljeno vrne lastniku orožja. S strani upravnih enot je bilo v Sloveniji med 1. 1. 2018 in 31. 10. 2023 skupno odvzetih 293 kosov orožja. Najpogosteje (51 primerov) so upravne enote odvzele orožne liste za lov, in sicer za 166 kosov orožja, sledijo odvzemi dovoljenj (24 osebam) za posest orožja (73 kosov orožja) in odvzemi orožnih listov za varnost, ki so jih odvzeli 9 osebam za 10 kosov orožja.
Kot možen razlog za odvzem orožja na kraju samem je med drugimi nespoštovanje pravil o ravnanju z orožjem. To brez predhodne odločbe upravne enote Zakon o orožju dovoljuje tudi policistom. Ti lahko na kraju samem zasežejo prepovedano orožje, orožje, za katero oseba nima orožne listine, orožje, za katero obstaja sum, da je posameznik z njim storil prekršek zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje, in orožje, ki ga posameznik nosi ali prenaša v nasprotju z določbami 8. člena istega zakona.
Zasežene orožne listine s strani policije se nato izročijo upravni enoti oziroma se jo o zasegu orožja obvesti, če je zaseženo samo orožje, za katero je izdana orožna listina. Poleg tega lahko policist začasno zaseže vso orožje, strelivo in orožne listine, če obstaja sum, da posameznik ni več zanesljiv. Pobudo za odvzem začasno zaseženega orožja in orožne listine mora policija poslati upravni enoti, ki je po uradni dolžnosti takoj dolžna uvesti upravni postopek odvzema vseh orožnih listin in orožja, ki ga poseduje posameznik.
Zakon o orožju določa tudi izjeme od navedenih pravil, in sicer se lahko orožje in orožne listine vrnejo posamezniku, ki v roku treh mesecev predloži zdravniško spričevalo. To velja za posameznike, zoper katere se vodi postopek oziroma, ki so jim bile orožje in orožne listine odvzete zaradi zdravniških razlogov. Prav tako se odzveto orožje lahko vrne pravni osebi ali podjetniku, če v roku treh mesecev izpolni pogoj iz 21. člena istega zakona. Orožje in orožne listine pa se lahko vrnejo tudi, če upravna enota v postopku odvzema orožja in orožnih listin ne ugotovi razlogov za njihov odvzem.
Je pozivanje k legalnemu oboroževanju lahko problematično?
V zvezi z Janševim pozivanjem k oboreževanju so nam na Policiji na vprašanje o morebitnih posledicah takšnega zapisa odgovorili, da o konkretnih fizičnih osebah v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov ne morejo podati odgovora. Če bi bili na podlagi pridobljenih informacij ugotovljeni znaki kaznivih ravnanj, bodo ustrezno ukrepali. "Preučili bomo morebiten obstoj znakov kaznivih dejanj in prekrškov, povezanih z vzbujanjem nestrpnosti. Pri tem je treba poudariti, da se preverja, ali so podani vsi zakonski znaki kaznivih ravnanj za vsak posamičen primer posebej," še dodajo.
Prekrške s tega področja opredeljuje Zakon o varstvu javnega reda in miru v 20. členu, v povezavi s 6., 7., 12., 13. in 15. členi tega zakona, če so dejanja iz zakona storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. Za omenjene prekrške je predpisana globa, kaznivo dejanje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti pa je opredeljeno v 297. členu Kazenskega zakonika. Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
dezurni@styria-media.si
Kaj se čudite, če ima sodnik na službeni mizi pištolo, se moramo vsi ostali oborožiti , nikoli ne veš, kaj tem tipom šine v glavo.
no jest sem pa vesel 7600 slovencev je "normalnih"- so dobili potrdilo da so normalni, ker drugače ne dobijo dovoljenja za posest orožja. potem 7600 se je naučilo rokovat z orožjem, ne pa tako kot policaji ali biatlonci, ki imajo… ...prikaži več orožje pa pobijajo tiste v okolici. in tisti , ki ima listino in orožje ne sme tud grozit z njim , pa že dobi obisk in izgubi igračko. torej .. dragi moji, tisith 7690 se jest ne bojim, bojim se tistih 1.950.000 ki kaj skriva.
Glede na razmere v zadnjih letih, sploh pa povečan kriminal (Ljubljana +80%), uvažanje migrantov in podobno, je prošnja za orožni list nekaj povsem logičnega, glede na razmere. Študenti nabavljajo solzivce, marsikatero dekle, dama...se ne počuti več varno v Ljubljani. In… ...prikaži več nabava orožnega lista, orožja...je povsem logična reakcija. Naj bo jasno, da uradno prijavljenega orožja je morda le polovica, glede na dejansko stanje. Sem prepričan.