Tik pred parlamentarnimi počitnicami je koalicija ponovno vložila predlog zakona za uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah in ukinitev volilnih okrajev. Gre za zakon, s katerim bi uresničili voljo več kot 70 odstotkov volivcev, ki so na referendumu pred dobrim letom dni glasovali za uvedbo preferenčnega glasu.
"Iščemo konsenz!"
Predsednik vlade Robert Golob je po posvetovalnem referendumu sklical posvet predsednikov parlamentarni strank na to temo. "Od takrat iščemo konsenz, kako voljo ljudstva čim hitreje in čim bolj optimalno uveljaviti. Po zadnjih pogovorih in tudi javnih razpravah je bilo nakazano, da lahko s spremembo zakona o volitvah v državni zbor in ukinitvijo volilnih okrajev dosežemo zahtevano večino," je povedala poslanka Svobode Lucija Tacer.
Tokratni poskus spremembe zakonodaje ni prvi v tem mandatu. Svoboda je, da bi si zagotovila podporo NSi, januarja letos vložila predlog zakona, ki so ga pripravili v NSi in predvideva povečanje števila poslancev z 90 na 92, posledično ukinitev volilnih okrajev, uvedbo 18 volilnih enot in preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Ker pa je NSi odrekla podporo rešitvam, ki jih je sama predlagala, češ, da se volilna zakonodaja leto pred volitvami ne spreminja, je projekt spremembe volilne zakonodaje propadel.
Tokratni predlog predvideva uvedbo neobveznega preferenčnega glasu ob ukinitvi volilnih okrajev in obstoječem številu volilnih enot. Za spremembo volilne zakonodaje je namreč potrebnih 60 glasov, za uveljavitev zakona je potrebna sprememba ustave.
Tonin trdi nekaj, poslanci nekaj drugega
Kot pojasnjuje poslanka Tacer, so ob pripravi predloga k sopodpisom povabili vse poslanske skupine. Od NSi so dobili pisni odgovor, da se vsebinsko njihovo stališče do predloga o volilni zakonodaji ni spremenilo, da pa ne bodo prispevali podpisov za danes vložen predlog. "Iz tega sklepamo, da predlog podpirajo," pravi Tacer. To je nedavno zagotovil tudi predsednik stranke Matej Tonin. A iz poslanske skupine NSi nedvoumno sporočajo: "Da je v tem mandatu čas za ustavne spremembe in volilno zakonodajo minil (smo manj kot leto do volitev!), smo javno sporočili že pred meseci."
Tudi če bi zakon sprejeli, ne bi veljal za parlamentarne volitve leta 2026, saj Beneška komisija priporoča, da se volilna zakonodaja ne spreminja leto dni pred volitvami. Tako bi nov sistem začel veljati šele leta 2030.
Svoboda: "Čas za spremembo volilne zakonodaje je ravno pravšnji!"
Pomislek, da časa za spremembe volilne zakonodaje v aktualnem mandatu ni več, v Svobodi zavračajo. Nasprotno menijo, da je čas za to ravno pravšnji, saj morebitno sprejetje predloga ne bi vplivalo na državnozborske volitve v prihodnjem letu, temveč šele na volitve v letu 2030. "S tem izničimo politične kalkulacije nekaterih poslank in poslancev, ki bi lahko ovirale sprejem te zakonodaje. Glede na javno razpravo in podporo, ki je bila izražena, računamo da bomo poslanke in poslanci voljo ljudstva čim hitreje uveljavili," je poudarila.
"Dejstvo je, da stranke koalicije nimamo dovolj glasov za spremembo volilnega sistema," poudarja vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. A glede na to, da se je vsaj ena opozicijska stranka pred časom strinjala z uvedbo preferenčnega glasu, zdaj apelirajo "ravno na to stranko, da se nam pridruži in ob glasovanju v DZ prispeva svoje glasove," razlaga Prednik. Spomnil je, da so volivci na lanskem posvetovalnem referendumu izrazili jasno podporo uvedbi preferenčnega glasu, čemur želijo slediti tudi v koaliciji.
Da bo predlog novele dobil ustrezno podporo, upajo tudi v Levici. Pričakujejo, da bodo predlog podprli tudi v NSi, ob čemer so spomnili na izjavo Tonina.
levičarji so imeli pakt z nacisti in to je prav vedeti