Tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, ki do konca aprila ne bodo registrirana, ne bodo smela biti dana v promet. Gre za uveljavitev direktive, ki jo je Evropski parlament sprejel leta 2004. Časa, da se proizvajalci in zastopniki pripravijo na nova pravila, je bilo kljub dolgotrajnim postopkom registracije dovolj, veliko vprašanje pa je, ali si jo proizvajalci lahko privoščijo oziroma ali se jim bo obrestovalo, če svoje pripravke še naprej pripravljajo in prodajajo kot naravna zdravila. Domača zdravila morajo namreč skozi vrsto natančnih kliničnih študij, s katerimi dokažejo učinkovitost, varnost in kakovost, kar nanese ogromno denarja. Marsikatero domače zdravilo bo verjetno izginilo s polic za vedno, marsikatero se bo vrnilo nekoliko drugačno, recimo kot prehranski dodatek.
Dvom. Dejstvo je, da le malokdo verjame, da uporabniki z registracijo naravnih zdravil v resnici pridobivamo pri kakovosti in varnosti naravnih zdravil in pri zagotovilu, da res delujejo. Pravila pišejo strokovnjaki iz medicinske in farmacevtske stroke in po izkušnji, ki smo jo imeli s pandemsko gripo in ogromnimi količinami cepiva, s katerimi so farmacevtske družbe lepo zaslužile, se je črvičku dvoma težko izogniti. Črviček vrta in pravi: registracijo naravnih zdravil, ki so jih izumili naši davni predniki in so bila preizkušena na številnih rodovih, hočejo farmacevtske družbe, ki v naravnih zdravilih čutijo že hudo konkurenco. Mar ni res, da prehlad preganjamo z ameriškim slamnikom – še pred aspirinom? Proti gripi pa itak ne pomaga nobeno zdravilo, če slučajno še ne veste ...
