SAZOR GIZ k. o. je zasebna kolektivna organizacija, ki v skladu z dovoljenjem Urada RS za intelektualno lastnino izvaja dejavnost kolektivnega upravljanja pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranja preko obsega. Povedano po domače, zbira in deli takse za fotokopiranje. Vsako podjetje, ki uporablja ali fotokopira avtorska dela, je namreč SAZOR-ju dolžna plačati nadomestilo za zakonito uporabo.
Pred tremi leti se je okoli SAZOR-ja dvigalo veliko prahu, saj so mnogi menili, da je vsako podjetje dolžno plačevati nadomestilo, če ima v lasti fotokopirni stroj, a je kasneje SAZOR pojasnil, da ni tako. "Če se avtorskopravna varovana dela ne fotokopirajo, obveznost plačila avtorskega honorarja ne nastane in določbe Skupnega sporazuma za te primere ne veljajo. Po mnenju Urada za intelektualno lastnino zato zgolj posedovanje fotokopirne naprave, kadar avtorskopravno varovano delo ni uporabljeno, ne zavezuje k plačevanju nadomestila," so takrat obrazložili.
Koliko plačujejo podjetja?
Tarifa za plačilo nadomestila je sicer odvisna od števila zaposlenih:
- 1–10 zaposlenih: 4 €, 6 € ali 12 €/leto (nizka / srednja / visoka)
- 11–51 zaposlenih: 19 €, 27 € ali 57 €/leto
- 51–250 zaposlenih: 75 €, 108 € ali 320 €/leto
- 251–500 zaposlenih: 150 €, 220 € ali 675 €/leto
- 501–1000 zaposlenih: 236 €, 334 € ali 1.062 €/leto
- Nad 1000 zaposlenih: 273 €, 390 € ali 1.365 €/leto
Tarifa se sicer uveljavlja postopno, v prvem letu znaša 50 odstotkov, v drugem 75, v tretjem pa 90 odstotkov dogovorjene tarife.
Tarifa mora sicer odražati ekonomsko vrednost pravic, ki so predmet skupnega sporazuma, naravo in obseg uporabe avtorskih del ter ekonomsko vrednost storitve, ki jo zagotavlja kolektivna organizacija. Za določanje tarife se upošteva predvsem obseg repertoarja in dovoljenja, prihodek iz naslova uporabe avtorskega dela ali stroški, povezani z uporabo ter drugo.
Več kot milijon evrov nadomestil v letu 2024
V letu 2024 je SAZOR zbral 1.007.854,45 evra iz naslova nadomestil. Denar je prišel od podjetij, ki prodajajo ali uporabljajo naprave za kopiranje (239.181,25 evra), od šol in vrtcev (603.646,04 evra) ter od podjetij, ki pri svojem delu fotokopirajo avtorska besedila (164.951,70 evra).
Zbrana sredstva SAZOR porazdeli med avtorje in založnike, upoštevajoč veljavna pravila. Sredstva za tuje avtorje se porazdelijo v skladu s sporazumi z njihovimi kolektivnimi organizacijami. Skupni znesek, ki je bil razdeljen imetnikom pravic za leto 2024, znaša 508.470,46 evra.
Leta 2023 je SAZOR zbral 1.060.651,76 evra nadomestil, eno leto poprej pa 902.360,62 evra.
Intenzivnejša izterjava
Kadar podjetje pravočasno ne plača nadomestila, mora SAZOR opraviti izterjave. Kratkoročne poslovne terjatve SAZOR-ja so se sicer med letoma 2024 in 2022 občutno spreminjale, predvsem zaradi bolj intenzivnega izterjevanja nadomestil.
Leta 2024 so kratkoročne terjatve znašale 59.789,57 evra. Največji del predstavlja vstopni DDV (48.938,74 evra), sledijo terjatve do države zaradi preplačil davkov in prispevkov ter 8.294,70 evra terjatev do uporabnikov, ki plačujejo nadomestila za avtorske pravice. Zaradi okrepljene izterjave so se terjatve do uporabnikov zmanjšale za 1.541,57 evra.
Leta 2023 so kratkoročne terjatve znašale 23.246,19 evra, od tega je bilo 9.836,27 evra terjatev do uporabnikov. Te so se v primerjavi z letom 2022 zmanjšale kar za 45.136,73 evra, kar prav tako odraža večjo učinkovitost izterjave.
Dva zaposlena, 140.000 evrov plač
Iz poslovnih poročil je razvidno, da je SAZOR pristojen za zaračunavanje nadomestil za avtorske pravice po celotni Sloveniji, zbrana sredstva pa se vsako leto gibajo okoli milijona evrov. Kljub milijonu evrov zbranih nadomestil sta bila v SAZOR-ju leta 2024 zaposleni le dve osebi, poslovodji Luka Novak in Rudi Zaman.
Poslovodji sta za svoje delo dobro plačani. Na podlagi Letnega poročila 2024 je leta 2024 bruto plača za oba zaposlena znašala 142.590,74 evra. Neto plača je bila 91.079 evrov, če bi bili plači enaki, bi vsak od njiju leta 2024 zaslužil 45.539 evrov oziroma 3795 evrov na mesec. Poleg plače sta poslovodji dobila izplačan tudi regres v višini 4559 evrov, vsak je torej dobil 2280 evrov regresa. V letu 2024 sta bila upravičena tudi do povračila stroškov, namreč prehrane in prevoza v višini 12.747 evrov ter do potnih stroškov v višini 5623 evrov.
tile tukaj bi morali skrbeti, da se avtorsko pravo ne krši, v resnici pa pa samo kasirajo od vrtcev in šol. in zaka neki le? tile bi kot prvi moralibedeti da recimo diplomske in magisterijske naloge niso plagiati ali pa… ...prikaži več skupek nekih preplonkanih odstavkov in navedkov. pa recimo večina učbenikov je vprašljive narave glede avtorstva. torej plača je ok, samo delo, ki ga delate ni okej, zato jima dat nogo in zaposlit nekoga, ki bo delal to kar bi se moralo.
In jaz naj tej državi plačujem davke????? Spet se je potrdil od pamtiveka star pregovor: "nateguj ti državo kolikor moreš, pa je ne boš nikoli toliko, kot ona nateguje tebe."
Ravno zaradi takšnih organizacij, ki ne proizvajajo ničesar, porabijo pa ogromno nam gre slabo. Jih je pa še veliko in prav bi bilo, da novinarji izpostavite tudi druge.