Za pojasnila je zaprosil predsednik parlamenta Matej Tonin. Ali je stranka koalicijska ali opozicijska je namreč zelo pomembno pri volitvah podpredsednikov parlamenta, pri oblikovanju delovnih teles, nadzornih komisij, pri postavljanju poslanskih vprašanj in zadev na dnevni red. V nadzornih komisijah parlamenta ima tako večino opozicija.
Odgovor zakonodajno-pravne službe je ne glede na trditve stranke Levica jasen: Levica je koalicijska stranka. Opozicija vladi nasprotuje, praviloma že oblikovanju vlade (izvolitvi predsednika in ministrov), predlogom vlade, ne sodeluje pri izvrševanju fukncij vlade, na primer pri pripravi predloga proračuna in drugih aktov.
Sporazum o sodelovanju, ki ga je Levica podpisala s strankami, ki sestavljajo vlado, pa je prav to, vključuje podporo izvolitvi predsednika vlade, nenasprotovanje izvolitvi ministrov, podporo proračunu in rebalansom, sodelovanje pri pripravi proračuna ter izogibanje interpelacijam in nezaupnicam. To je poseben način sodelovanja z vlado, tako da Levice ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, je jasna zakonodajno-pravna služba.
Da bi bila kakršna koli druga rešitev neprimerna, je na Twitterju opozoril tudi nekdanji minister Gregor Virant.
Če bo Levici v celoti ali deloma priznan poslovniški status opozicijske stranke, bo to resen in nevaren udar proti demokratičnemu nadzoru nad oblastjo.
— Gregor Virant (@GregorVirant1) August 16, 2018
Iz DZ so medtem sporočili, da je Tonin za ponedeljek sklical "delovni posvet" o razdelitvi mest v delovnih telesih. Priložili so tudi Toninov predlog razdelitve mest, po katerem bi bili poslanci SDS na čelu šestih teles, LMŠ bi pripadla tri predsedniška mesta, SD, SMC, Levici in NSi po dva ter SAB, DeSUS, SNS in narodnim skupnostim po eno.
Poleg tega bi imela SDS v delovnih telesih tudi šest podpredsedniških mest, LMŠ štiri, SD, in SMC po tri, Levica in NSi po dve ter SAB, DeSUS in SNS po eno. V svojem predlogu Tonin med koalicijske stranke poleg peterice LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS šteje tudi Levico. Da Levice ni mogoče šteti za opozicijsko stranko, meni tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.
Po Toninovem predlogu bi imela opozicija, ki jo sestavljajo SDS, NSi in SNS, večino le v komisiji za nadzor javnih financ ter v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
dezurni@zurnal24.si
Radi bi seksali in hkrati ostali devičniki. Ej dragi levičarski otroci to pa ne gre ...
Pa ta levičarska gamat si je že od nekdaj razlagala vse zakone po svoje - samo, da so naši, pa so nad zakonom. Golazen rdeča.
Madona, bukslji! Nehajte že pametovati in se spravite delat to, za kar ste krepko plačani!!! Ne morete biti j..eni, pa ostati nedolžni!!! Prevzemite odgovornost! Menda niste šli na volitve s ciljem biti udobno v opoziciji in metati polena pod noge!!!… ...prikaži več Slovenija rabi ljudi na pomembnih mestih, ampak takšne, ki si upajo prevzeti odgovornost!!!