S kovinskim predmetom, ki so ga vstavili v režo vrat, so odsunili vrata zakristije, vstopili v cerkev in iz nje vzeli kip Božjepotne Matere božje, vreden dobrih 40 tisoč evrov, ter ga nato prodali za sto evrov. Tako pravi obtožnica, na podlagi katere bodo naslednji mesec pred sodnika stopili štirje obdolženi – med njimi Schuller in Žižmond, znanca iz procesa zaradi napadov z bombami v romskih naseljih.
Kraje se vrstijo
Omenjeni kipec iz cerkve Rožnovenske Matere božje na Stopnem pri Škocjanu so policisti našli pri enem od njih in ga v cerkev vrnili, a to ni bil prvi tamkajšnji vlom. V začetku 90. let prejšnjega stoletja so, kot je povedal Damjan Štih, župnik iz Škocjana, s prižnice pobrali izjemno kakovostne baročne kipce štirih evangelistov.
Popisov, pregledov, evidenc premične kulturne dediščine v slovenskih cerkvah – v nasprotju z zelo natančno popisanimi muzejskimi in galerijskimi zbirkami – nimamo dosti, pravi Marinka Dražumerič. Ob zadnjem večjem valu kraj so se sicer strokovnjaki z novomeškega zavoda za varstvo kulturne dediščine s policijo dogovarjali, da bi sistematično dokumentirali, fotografirali ter strokovno opisali lokacije cerkva in vredno premično opremo v njih, a kaj dlje od pogovorov ni prišlo; ustavilo se je pri denarju.
"Takrat je bila to zelo velika in dolga serija kraj iz različnih dolenjskih podružničnih cerkva. Čeprav so človeka, ki je kradel, izsledili, pa kipcev iz Stopnega niso nikoli našli, zato jih danes nadomeščajo slike," je povedala Marinka Dražumerič, konservatorska svetnica novomeške območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Dvojna vrednost
O tem, kolikšne so vrednosti umetnin po dolenjskih cerkvah, zaradi varnosti ne bomo govorili. "Ena je denarna vrednost, ki je vedno odvisna tudi od ponudbe in povpraševanja, druga pa je tista, ki jo je v denarju nemogoče izraziti. Pri tej gre za identiteto neke stavbe, kraja, za nacionalno identiteto," je razložila Dražumeričeva.
Stare srednjeveške opreme je, kot pojasnjuje, zelo malo, dosti pa je baroka, nekaj 19. stoletja, ne manjka takšnih del, ki bi spadala v nacionalno zbirko umetnosti. "Zato bi jih veljalo skrbno varovati, saj gre za ostanek razmer in duhovne sfere v času nastanka umetnine; zato ima kip na oltarju drugačno vrednost kot kip v galeriji," je dejala Dražumeričeva.
Z varovanjem težave
Med dolenjskimi cerkvami je primerno varovanih po besedah konservatorke zelo malo. "Alarmne naprave imajo v glavnem župnijske cerkve, pri podružnicah pa alarmi niso učinkoviti, saj je pot do njih predolga, poleg tega pa se je že dogajalo, da so alarme sprožali netopirji. Pomembnejše je, da imajo te cerkvice na oknih železne križe in urejene ključavnice. Še najučinkoviteje pa je, da domačini vsake toliko časa naredijo obhod in pregledajo, ali je vse na svojem mestu," meni Dražumeričeva.
