Gospodarstveniki predlagajo tudi visoke kazni za črnograditelje in visoke takse za legalizacijo črnih gradenj, obdavčitev razlike med prijavljenim in dejanskim premoženjem, pri zdravstveni reformi pa po njihovem mnenju ne sme biti cilj več denarja za zdravstvo, ampak racionalizacija sistema.
Zahteve so podpisali Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ in Združenje Manager
Zahteve objavljamo v celoti:
DAVČNA RAZBREMENITEV GOSPODARSTVA IN DAVČNA KULTURA
Kakršnakoli nova davčna bremena (davki, prispevki, takse, trošarine ...) niso sprejemljiva! Potrebno je zamrzniti sedanjo raven obdavčitve podjetij kot najvišjo možno in začrtati pot zniževanja davčnih bremen.
Predlog 1: namesto pridobivanja sredstev na prihodkovni strani preko dvigovanja davkov, je nujno učinkovitejše in racionalnejše upravljanje javnega sektorja s ciljem znižanja javnofinančnih odhodkov na raven, ki ne ustvarja proračunskega primanjkljaja.
Predlog 2: določiti zdajšnjo raven obdavčenja podjetij kot najvišjo možno efektivno davčno in trošarinsko obremenitev podjetja in zastaviti strategijo zniževanja davčnih bremen za gospodarstvo.
Predlog 3: nepremičninski davek mora ohraniti enako stopnjo obdavčitve kot doslej, razen pri nepremičninah, ki doslej niso bile obdavčene ali so poslovno neaktivne.
Predlog 4: zmanjšanje obsega sive ekonomije, neizprosen boj proti sivi ekonomiji z različnimi ukrepi. Redno in temeljito pobiranje davkov in prispevkov, vse sprotnim merjenjem učinkov.
Predlog 5: ugotavljanje nedoslednosti med izkazanimi prihodki in premoženjskim stanjem posameznikov z obdavčitvijo kršiteljev, kar bi imelo tako davčni kot psihološki pozitiven učinek.
Predlog 6: z visokimi kaznimi za črnograditelje in taksami za legalizacijo črnih gradenj, kjer to ni v škodo okolju, bi se okrepil proračun in spodbujalo spoštovanje urabanističnih pravil s strani državljanov.
Predlog 7: potrebna je preureditev in znižanje okoljskih dajatev in znižanje trošarin na energente, ki so bili dvignjeni v letošnjem letu.
Predlog 8: socialna kapica je razvojni instrument, ki ga zanemarjamo, zato je treba po vzoru večine razvitih držav omejiti višino socialnih prispevkov.
2. ZAGON RAZVOJA IN KONKURENČNOSTI
Ker je konkurenčnost nizka, ni investicij, zato ni razvoja, ni gospodarske rasti, ni delovnih mest, ni dobička in ni dovolj proračunskih prihodkov. Nujna je pametna podpora novemu razvojnemu zagonu in odprava anomalij, ki ohranjajo nizko konkurenčnost in nizko dodano vrednost.
Predlog 1: urgentna odprava birokratskih ovir in občutno skrajšanje postopkov izdajanja soglasij pri investicijah.
Predlog 2: največji del gospodarske rasti izhaja iz izvoznega gospodarstva, zato je nujna priprava akcijskega programa za dodatno podporo izvozu in odločnejša podpora turizmu.
Predlog 3: priprava akcijskega programa za privabljanje tujih investicij.
Predlog 4: priprava akcijskega programa za nov razvojni program malega gospodarstva.
Predlog 5: sprostiti je potrebno strateške investicije in EU sredstva.
Predlog 6: imenovanje gospodarskega ombudsmana v kabinetu predsednice vlade in posebne medresorske komisije za hitro razreševanje kratkih stikov med podjetji in državno birokracijo.
Predlog 7: določiti donosnost državnega kapitala/premoženja s pomočjo mednarodne benchmark analize.
3. STRUKTURNE REFORME
Oblikovati in izvesti je treba prave, torej vzdržne in učinkovite reforme zdravstva, trga dela in pokojninske zakonodaje, ne le njihove kozmetične popravke. Parcialni interesi posameznih skupin ne smejo omajati politične volje za sprejem zdravih reformnih podlag.
Predlog 1: cilj ne sme biti več denarja za zdravstveno blagajno, ampak racionalizacija zdravstva v smeri optimiziranja delovanja zdravstvenega sistema in odprave splošno znanih anomalij.
Predlog 2: nadaljevanje reforme trga dela s poudarkom na povečevanju prožnosti in z namenom zmanjšanja zaposlitvenega krča.
Predlog 3: uvedba javnofinančno vzdržne pokojninske reforme.
Predlog 4: reforma sodstva in ukrepi proti plačilni nedisciplini.
Predlog 5: revizija sistema javnega naročanja.
4. SANACIJA BANČNEGA SISTEMA
Finančni sistem je treba urgentno urediti tako, da bodo banke zdrave in zmožne finančno servisirati gospodarstvo in potrošnike po konkurenčnih pogojih. Urgentno je treba podjetjem urediti dostop do finančnih virov po konkurenčnih pogojih.
Predlog 1: hitrejši postopki prenosa slabih bančnih terjatev.
Predlog 2: ustrezna dokapitalizacija in/ali privatizacija bank, da bodo opravljale svojo funkcijo in ponovno pridobile ustrezno mednarodno bonitetno oceno.
Predlog 3: razdolževanje podjetij z aktivnejšim, hitrejšim, to je pravočasnim prestrukturiranjem.
Predlog 4: selektivna državna pomoč podjetjem je možna samo na podlagi neodvisno potrjenega realnega finančnega in poslovnega programa prestrukturiranja z jasno odgovornostjo državnih uradnikov in strokovnim nadzorom nad izvajanjem prestrukturiranja, ne pa po političnih merilih.
večino krivde za krizo pripisujem obrtni zbornici oz. ljudem ki so delalai v njej oz delajo v njej. Poglejmo kako so oni delali v preteklih letih...sektroji prevozništvo -dovolilnice.
Gašpar Gašpar Mišić, Samo Hribar Milić - nekaj podobnosti je, a ne. En je neumni politik, en se ima za glavnega gospodarstvenika v SLO. Kaj je gospodarska zbornica - zbirališče nesposobne birokracije, ki bi rada pomagala - žal pa neuspešno.
Je Slovenija še članica Evropske unije?Ko smo se Slovenci pripravljali na vstop v EU in NATO so nam iz Bruslja postavili cel kup pogojev, med katerimi so nekateri zahtevali določene popravke naše ustave,http://za-misli.si/kolumne/jure-aleksejev/1114-je-slovenija-se-clanica-evropske-unije