Že davnega leta 1998 sta oče in mati vse svoje nepremičnine in premičnine, kot so kmetijski stroji, prepisala na svojega sina, brata avtorice zapisa. "V izročilni pogodbi je pisalo, da je v zameno za slednje dolžan skrbeti zanju na stara leta oz. v primeru bolezni, kar je do svoje nepričakovane smrti decembra leta 2023 tudi počel. A ker moj brat ni imel svoje družine ter posledično tudi dedičev ne, sta starša sredi lanskega leta na osnovi zapuščinske razprave vse bratovo (in po večini nekdaj njuno) premoženje spet prepisala nase," je pojasnila.
A konec lanskega leta so prejeli pismo s podatki o predvideni odmeri davka na dediščino, saj dedovanje staršev po otroku sodi v drugi dedni red, kar pomeni, da je višina obdavčitve od 5- do 14-odstotna. Davka na dediščino namreč ni le, če otrok deduje po starših, če starši dedujejo po otroku, je to drugi dedni red, ki je obdavčen.
Višina obdavčitve je odvisna od zneska dediščine.
"Doletelo nas je kot strela z jasnega, nas vse po vrsti ujelo nepripravljene. Šok ob pogledu na znesek je bil tolikšen, da so mi za par dni dobesedno zablokirali možgani, za psihično že tako povsem razrvana starša pa sem se resnično bala, kako bosta vse skupaj prenesla," je zapisala sestra pokojnega, ki je skušala zadevi priti do dna, posvetovala se je z odvetnico, županom in tudi zaposleno na Finančni upravi RS, ki je vodila njihov primer.
"Davek bo treba plačati. Sicer sledi rubež ali v skrajnem primeru celo deložacija."
Ta ji je razložila pasti davka na dediščino ter pojasnila, s čim bi v njihovem primeru lahko vsaj malo znižali davčno osnovo.
"Sicer pa so bili vsi sogovorniki po vrsti enotni: 'Davek bo treba plačati. Sicer sledi rubež ali v skrajnem primeru celo deložacija.' Večina izmed njih je nejeverno dodala še: 'Ja, a vas notarka, ko ste pred več kot četrt stoletja sklepali pogodbo, ni opozorila na to? A na sodišču v času zapuščinske niso omenili davka na dediščino?' Ne, vsi so o slednjem 'pozabili' spregovoriti in v času sklepanja pogodbe res ni nihče razmišljal o tem, da bi brat lahko umrl prej kot starša in da za njim ne bo potomcev …" je dodala avtorica zapisa.
Furs je prosila za vsaj delni odpis davka, priložila potrdila o zdravstvenem stanju mame in očeta, o njuni invalidnosti in nezmožnosti skrbeti zase, najnižji možni invalidski pokojnini … "Vse zaman. Na koncu sem dosegla vsaj to, da starša sedaj davek skupaj z obrestmi odplačujeta v 24 obrokih. To, da gre za mesečni obrok vsa mamina in še del očetove pokojnine, ne zanima nikogar," je zapisala.
Čeprav je ocenila, da bodo finančno vseeno zmogli, so vseeno razočarani nad nepravično zakonodajo, saj morata starša premoženje, ki sta ga ustvarila sama, nato pa prepisala na sina, zdaj 'odkupiti' od države.
Njuna hči se sprašuje tudi, kako je mogoče, da je Furs "isto premoženje v istem času ocenil 2,34-krat višje kot sodišče, čeprav gre v obeh primerih za državni organ" ter "kako je npr. prastari traktor Ursus, ki po vseh karakteristikah veliko bolj sodi v muzej kot na njivo, lahko v očeh davčnih organov vreden 7 tisoč evrov".
Poslancu NSi se zdi zakon, ki ga je sprejela NSi, nepravičen
Zgodbo razočarane družine je delil tudi poslanec NSi, Aleksander Reberšek, ki je pisal ministru za finance Klemnu Boštjančiču, "če se mu to zdi pravično ter ali bi podprl spremembo ureditve in vračilo davka".
"Ta ureditev lahko pripelje do skrajno absurdnih in nepravičnih situacij," je v poslanskem vprašanju poudaril Reberšek, ki Boštjančiča med drugim sprašuje, ali meni, da je "primerno in pravično, da se država z obdavčitvijo vtika v dedovanja premoženja znotraj družine, med otroke in starše ter med vnuke in dedke in babice" in ali bi lahko "s spremembo zakonodaje odpravili nepravično obdavčitev za nazaj ter prizadetim vrnili njihovo premoženje".
A ob tem velja poudariti, da nikakor ne gre za novost – zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je v veljavi že od 1. januarja 2007, sprejet je bil v času 8. vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Poleg SDS so takratno koalicijo tvorile še Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).
Položaj ministra za finance pa je v času sprejetja zakona zasedal Andrej Bajuk, predsednik stranke NSi, iz katere prihaja tudi zaskrbljeni poslanec, ki se je obrnil na Boštjančiča.
"Odzval sem se, ko sem bil s problemom seznanjen," je na komentarje, ki so opozarjali prav na dejstvo, da je bil zakon sprejet s podporo njegove stranke, odgovoril Reberšek.
Davek se v nekaterih primerih deloma ali v celoti odpiše
Mi pa smo se z dodatnimi vprašanji obrnili na Furs in izvedeli, da podobnih primerov, torej kjer starši dedujejo po otrocih, sploh ni malo – zgolj v prejšnjem letu so jih obravnavali 137.
"V primeru, da dediči nočejo plačati davka na dediščine in darila, Furs začne postopek davčne izvršbe," so pojasnili, ob tem pa poudarili, da lahko dediči zaprosijo tudi za odlog plačila davka ali za obročno plačilo. "Davek se izjemoma deloma ali v celoti odpiše, če bi plačilo davka lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov," so nam razložili.
Finančna uprava je pristojna za rubež premičnega premoženja, ki se prodaja na javnih dražbah. Furs ne izvaja rubežev nepremičnin. Te so v pristojnosti sodišč.
Zavezanec za odpis davka zaprosi z vlogo, vlogi pa se ugodi, če dohodki zavezanca in njegovih družinskih članov ne presegajo predpisane omejitve ter če hkrati zavezanec in njegovi družinski člani nimajo premoženja, iz katerega bi se davek lahko plačal. Teh kriterijev družina očitno ni izpolnjevala, saj je seveda imela vsaj podedovano premoženje, verjetno pa je podobno v vseh primerih davka na dediščino.
Podatke o dohodkih in premoženju (nepremičnine, vozila ipd.) sicer za zavezanca in njegove družinske člane pridobi davčni organ sam, medtem ko mora nekatera dokazila (denimo dokazila o plačilu preživnine, dokazila o slabem zdravstvenem stanju zavezanca ali njegovih družinskih članov itd.) vlogi priložiti zavezanec.
Kot rečeno, obstaja tudi možnost obročnega plačila oz. odloga plačila davka, a je ob tem treba poudariti, da v času obročnega plačila ali odloga plačila tečejo obresti po obrestni meri 2 odstotka letno.
Obročno plačilo davka zaradi ogroženosti preživljanja je omejeno na največ 24 mesečnih obrokov.
V prvi dedni red sodijo primeri, ko po zapustniku deduje njegov zakonec ali zunajzakonski partner, otroci ali posvojencu ter vnuki ali pravnuki. Za drugi dedni red gre, če po zapustniku dedujejo starši, bratje, sestre ali nečaki ter pranečaki. Če dedujejo dedi ali babice, je to tretji dedni red.
Davčna stopnja je progresivna, kar pomeni, da se za premoženje višje vrednosti plača več davka. Stopnje davka za drugi dedni red si lahko ogledate spodaj.
Pravilno je da drugi dedni red plača davek ali pa se odpove dediščine. Tako se zaščiti morebitne partnerje in potomce umrlega.
Menim, da v tem premeru ne gre za običajno dedovanje in verjamem, da takšnih situacij ni prav dosti, kot posplošuje odgovor s strani FURSa. Ta primer dedovanja je drugačen v tem, da se je zaradi smrti sina v dednem postopku… ...prikaži več znašlo premoženje, ki je bilo pred tem v lasti dedičev, torej staršev pokojnega sina in sam menim, da bi bilo pošteno in prepričan sem, da je tudi izvedljivo, da FURS od ocenjene dedne osnove odšteje ocenjeno vrednost izročilne pogodbe, ter davek odmeri le na dodano vrednost.
ta zakon je pisan za mojega koljega opankovića