Živalski vrt Aalborg na Danskem je pred časom sprožil burne razprave, ko je prek družbenih omrežij pozval javnost, naj podari svoje male hišne ljubljenčke – recimo morske prašičke – kot hrano za njihove plenilce. Ob tem so zapisali, da bodo živali "nežno evtanazirane", nato pa uporabljene kot hrana za rise, tigre in druge mesojede živali. Donacija celo prinaša davčno olajšavo, v primeru konjev pa je treba predložiti še konjski potni list.
Tak poziv je na Danskem naletel na mešane odzive – od zgražanja do pohval za "naraven pristop". Spraševali smo se, ali bi bila takšna praksa sploh sprejemljiva v Sloveniji. Odgovore smo poiskali pri ljubljanskem živalskem vrtu.
Kako hranijo plenilce v ZOO Ljubljana?
Smernice prehrane živali v človeški oskrbi narekujejo prehrano, ki je čim bolj podobna prehrani, kakršno imajo živali v naravi. To pomeni, da plenilcem v živalskih vrtovih morajo zagotoviti ustrezen plen.
Zato tudi v ZOO Ljubljana hranjenje plenilcev zasnujejo tako, da se čim bolj približa njihovemu življenju v naravi. "Zagotavljanje dobrobiti živali ne pomeni le, da imajo dovolj hrane ustrezne hranilne vrednosti, temveč tudi, da je način hranjenja čim bolj podoben tistemu v naravi. Tak pristop jim omogoča, da izražajo lastna naravna vedenja – od iskanja, raziskovanja in trganja hrane do uporabe plenilskih spretnosti pri vrstah, ki v naravi lovijo. S tem živali spodbujamo k telesni aktivnosti, miselnim izzivom in vedenjskim vzorcem, ki so zanje značilni," pojasnjuje Suzana Gajić, nova vršilka dolžnosti direktorice ZOO. Zato pri plenilcih dajejo prednost celim plenom, pravi: "Pri plenilskih vrstah je zato posebej pomembno, da jim ponudimo cel plen, saj to predstavlja najbolj naravno prehransko izkušnjo ter jim nudi tako fizično kot mentalno stimulacijo."
- Veliki plenilci (tigri, levi) dobijo cele trupe koz in ovc ter kuncev.
- Manjši plenilci (surikate, sove) jedo prepelice, piščance, miši in podgane.
- Plazilci dobijo miši, podgane in žuželke.
- Morski levi, pelikani in štorklje jedo cele – neočiščene – ribe.
Industrijsko pripravljene hrane, kot so klobase, paštete ali briketi, v ZOO Ljubljana ne uporabljajo, "ker je nasprotje temu, kar ponuja plen". Del obrokov dopolnijo z večjimi kosi govejega ali konjskega mesa iz klavnic: "Tu gre za velike kose mesa s kostmi."
Plenilci ne uživajo le mesa oziroma mišičnine. Tudi neprebavljivi in težje prebavljivi deli trupov živali, kot so dlaka ali perje, hrustanci, kosti, imajo pomemben pozitiven vpliv na prebavo. Funkcionirajo kot vlaknina pri nas in stimulirajo mehanske receptorje v črevesju, da to pravilno deluje. Če bi jih hranili na primer le z mesom, bi lahko prišlo do zastajanja vsebine v črevesju, otežene prebave, gnitja črevesne vsebine zaradi razvoja gnilobnih bakterij. Posledično bi nastale strupene snovi, ki bi se resorbirale v krvni sistem in škodljivo delovale na notranje organe – ledvice, jetra, srce.
Gajić še poudarja, da uporaba celih trupov živali za hrano omogoča vedenja, kot so iskanje, trganje in razkosavanje plena — ključne vedenjske izraznosti, ki podpirajo psihološko in fizično počutje živali. Ob takšnem hranjenju plenilec krepi mišice, se razgiba, si mehansko čisti zobe in porabi veliko časa za hranjenje, kar je prav tako ena od bistvenih razlik v primerjavi s hranjenjem le z mesom. "Če tiger dobi trup cele ovce, se z njo hrani več ur – če bi mu dali nekaj kilogramov zrezkov, bi jih pojedel v nekaj minutah in za to ne bi porabil skoraj nič energije," razlaga.
Ali bi bila praksa iz Danske možna tudi pri nas?
Pri vprašanju izvora hrane za plenilce v slovenskih živalskih vrtovih ni prostora za improvizacijo, kot je to mogoče na Danskem. Pri nas je vse natančno določeno in podprto z veterinarsko zakonodajo, na podlagi katere imajo v ljubljanskem živalskem vrtu pripravljen standardni operativni postopek, ki določa način nabave in hranjenja celih plenov. Poleg tega določen nazor nad vrstami hrane živalskega izvora opravlja tudi njihova veterinarska služba, pravi Gajić.
Vsa hrana tako izvira iz registriranih in nadzorovanih virov – in je pod strogim veterinarskim nadzorom – zagotavlja Gajić: "Večinoma gre za enake vire hrane živalskega izvora, kot je tudi za prehrano ljudi, torej za klavnice in rejce, ki so registrirani in preverjeni obrati oziroma reje in tako pod predpisanim veterinarskim nadzorom."
Od kod prihaja hrana za plenilce?
V klavnicah kupujejo klavne četrtine govejega mesa, če je na voljo tudi konjskega mesa. Od slovenskih rejcev odkupujejo trupe ovc, koz in kuncev: "Kupujemo po vnaprej dogovorjenem seznamu – zato, da svojim plenilcem ponudimo čim bolj svež plen. Trenutno so to enkrat tedensko ovce ali koze in enkrat tedensko kunci."
V manjši meri kupujejo manjše plene – kot so mali glodavci in kunci, perutnina – pri specializiranem podjetju iz tujine, ki se ukvarja s prodajo celotnega spektra hrane za eksotične živali, vključno s hrano živalskega izvora. Žuželke kupujejo pri slovenskem podjetju, ki je distributer in tudi rejec tovrstne hrane, imajo pa tudi manjšo lastno rejo žuželk, miši in podgan, s katero deloma pokrijejo potrebe po tovrstnem plenu. V okviru registriranega kmetijskega gospodarstva znotraj živalskega vrta gojijo tudi koze, ovce in prašiče, ki spadajo med rejne živali, prav tako pa za prehrano plenilcev uporabijo tudi piščance in prepelice iz njihove Hiše inkubator.
Izjemoma za hrano uporabijo presežne živali iz živalskega vrta, za katere ni zanimanja drugje, ali poškodovane primerke, ki jih ni mogoče zdraviti, razlaga Gajić: "Izjemoma namenimo za hrano tudi druge vrste rastlinojedih ali vsejedih živali, če so presežne in ni zanimanja za oddajo v drug živalski vrt ali če pride do poškodbe ali genetske deformacije, katere zdravljenje je omejeno, ni smiselno ali celo ni možno. Tako se trup živali koristno uporabi, namesto da gre v kafilerijo na uničenje."
Plenilci torej ne jedo bolnih živali ali živali iz posebne reje samo za živalske vrtove, temveč za živali, ki iz različnih razlogov ne ostanejo v redni reji. Pri drobnici gre recimo za izločene plemenske živali, ki niso več primerne za nadaljnjo vzrejo. Tudi kozleta in jagnjeta dobijo le takšna, ki so pri mlečni proizvodnji izločena iz vzreje. Pri govejem mesu gre pogosto za živali iz zasilnega zakola, kjer uradni veterinar oceni, da meso ni ustrezno za prehrano ljudi, lahko pa gre za prehrano živali v ZOO Ljubljana in to določi z odločbo. Sicer pa gre za popolnoma zdrave živali, vendar je njihovo meso zaradi starosti manj zaželeno na tržišču za prehrano ljudi, razlaga Gajić.
Ponudbe ljudi, ki želijo 'donirati' svoje živali, dežujejo
Gajić priznava, da so v preteklosti že mnogokrat dobili ponudbe zasebnih oseb: "Velikokrat se je že zgodilo, da kdo ponuja ovce in koze, redkeje tudi domače kokoši. Takšne ponudbe niti niso vedno ponujene kot donacija, ampak kot priložnost za odkup."
"V takih primerih smo pojasnili, da za hrano naših mesojedih živali odkupujemo le živali, ki so iz registrirane reje in so pod uradnim veterinarskim nadzorom, s čimer je poskrbljeno za nadzor nad zdravstvenim stanjem in dobrobitjo živali," pojasni.
Na vprašanje, ali je danski pristop etično sprejemljiv, pa odgovarja previdno: "Iz biološkega vidika – torej da je ena vrsta živali plen drugi vrsti – ni pomembno, ali je ta žival prej bila hišni ljubljenček ali rejna žival. Iz etičnega vidika pa ne moremo komentirati danske prakse, saj gre tukaj nenazadnje tudi za verjetno kulturno razliko in morebitno drugo pravno ozadje, ki ga ne poznamo."
Menjava vodstva ZOO Ljubljana
Da smo izvedeli več o prehrani plenilcev v ZOO Ljubljana, smo se sicer morali kar pošteno načakati. Vprašanja o prehrani plenilcev smo 5. avgusta poslali takratni direktorici ljubljanskega živalskega vrta Barbari Mihelič. Večkrat se je opravičila in prosila za razumevanje, ker zaradi številnih obveznosti ne more odgovoriti. Odgovore smo nazadnje prejeli šele 3. oktobra, in sicer od Suzane Gajić, ki je 1. oktobra nastopila kot vršilka dolžnosti direktorice. Mihelič je namreč odstopila – Delu je dejala, da zaradi osebnih razlogov. V ZOO Ljubljana ostaja kot biolog senior.
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je podala svoj odstop 1. septembra – 22. septembra so jo na seji mestnega sveta razrešili s funkcije direktorice, za vršilko dolžnosti pa imenovali Gajić, ki je do takrat opravljala funkcijo vodje odseka za razvoj podeželja v oddelku za varstvo okolja, ki je pristojen tudi za Živalski vrt Ljubljana. Mandat vršilke dolžnosti direktorja bo trajal do imenovanja direktorja javnega zavoda, vendar najdlje za eno leto.
saj bo kmalu referendum o evtanaziji. e čemu neki le. zapravljat davkoplačevalski denar in dvigat pritisk dušebrižnim dohtarjem, ki bodo izgubljali vire dohodka. nebo več novic iz neznanega razloga zapeljal na levo in nepričakovano je eksplodirala plinska jeklenka v 3… ...prikaži več nadstropju. potem se bo bralo. tigri pohrustali staro mamo, ki e ravno včeraj dobila prosto posteljo v DSO z vso zahtevano postrežbo in oskrbo po ceni za 5 njenih penzionov.
Zakaj tigru? Lahko si ga pripravijo za nedeljsko kosilo.
Kje te bedarije najdete o vlakninah, boli glava. Živalska hrana se prebavi v celoti v tankem črevesu, vlaknine samo škodijo. "Funkcionirajo kot vlaknina pri nas in stimulirajo mehanske receptorje v črevesju, da to pravilno deluje. Če bi jih hranili na… ...prikaži veča primer le z mesom, bi lahko prišlo do zastajanja vsebine v črevesju, otežene prebave, gnitja črevesne vsebine zaradi razvoja gnilobnih bakterij...." 6 let na carnivore prehrani, nula vlaknin, nula perja, goveje kože, ... pa nikoli boljša prebava.