“Pri nas smo bolj papeški od papeža. V Italiji je občinam lažje pridobiti evropski denar oziroma realizirati projekte, ker dobijo predplačila oziroma akontacije, ne pa tako kot pri nas, ko moraš celoten projekt, ki je sicer sofinanciran z evropskimi sredstvi, najprej realizirati in plačati. Šele potem ti sredstva povrnejo,” opozarja izolski župan Igor Kolenc.
Ker so slovenske občine zadolžene, banke pa v kreditnem krču, občine izjemno težko dobijo posojila, s katerimi bi premostile čas do izplačila sredstev Evropske unije (EU). “Mi konkretno smo na odgovor banke, ali nam bo premostitveno posojilo odobrila ali ne, čakali kar dva meseca. Ker nam v vladi nihče ne zna povedati, kako bo prihodnje leto s črpanjem EU sredstev, smo se odločili, da zanje niti ne kandidiramo,” dodaja Kolenc.
Kriza za naravovarstvenike
Od evropskega denarja se bodo morali prihodnje leto posloviti tudi naravovarstveniki. Program LIFE+, ki je glavni program za financiranje projektov s področja varstva narave pri nas, se zaradi težav slovenskega državnega proračuna ne bo uresničeval. Neuradno so na vladi nekatere ustanove s tega področja celo že pozvali, naj se na razpise ne prijavljajo.
“Iz Bruslja smo doslej prek programa LIFE+ financirali svoje projekte v višini 50 odstotkov vrednosti, 25 odstotkov smo dobili iz državnega proračuna, preostalo četrtino smo morali zagotoviti sami. Zdaj je v državni blagajni suša, polovice vrednosti investicij oziroma projektov pa naravovarstveniki nismo sposobni sofinancirati, saj nismo profitne ustanove z izjemno donosnimi programi,” razkriva eden do direktorjev ustanove s področja varstva narave, ki ne želi biti imenovan. LIFE+ je sicer edini finančni instrument EU, namenjen izključno okolju; sredstva pa lahko črpajo vse javne in zasebne pravne osebe, tudi državna in lokalna uprava.