Vlada Roberta Goloba je nepremičninski davek, s katerim naj bi obdavčila vse druge in naslednje nepremičnine, stavbna zemljišča in tudi poslovne prostore, opravičila s tem, da bo ta razbremenil srednji razred, tako, da bo nadomestil manjše davčne prihodke iz naslova obdavčitve plače. Številni ekonomisti in finančniki že zdaj opozarjajo na to, da bo napovedan davčni izplen v višini približno 600 milijonov evrov bistveno prenizek, da bi lahko resno vplival na zmanjšanje davčne obremenitve dela.
V čem je novi davek pozitiven?
A vsesplošno "šimfaštvo" tu vendarle ni na mestu. Neresno in amatersko bi bilo, če bi v vladnem predlogu videli same slabosti.
Poleg tega, da lahko predstavniki srednjega sloja upajo, da se bo po desetletjih praznih obljub njihova neto plača zaradi nižje obremenitve dela vendarle nekoliko zvišala (to zvišanje sicer ne bo ravno spektakularno, prej za plačilo kakšne elektro položnice: prejemniki povprečne plače naj bi po prvih izračunih prejeli približno 50 EUR več mesečno), naj bi vlada z novim davkom spodbudila tudi lastnike praznih nepremičnin, da jih začnejo oddajati, saj bodo lahko 25 % davek, ki ga morajo zdaj plačevati od najemnin, odbili od davka na nepremičnine.
Na ta način naj bi vsaj po matematični logiki prispevali k večji dostopnosti najemniških stanovanj, če se lastniki seveda ne bodo odločili, da jih bodo zaradi novega davka raje prodali – na ta način bo "ozdravitev" najemniškega trga znova zastala.
Kriterij ne bi smel biti število nepremičnin, ampak njihova vrednost
Naslednja nedoslednost novega napovedanega davka je povezana s tem, da je vlada ubrala napačno pot, ko je napovedala obdavčitev števila nepremičnin, namesto, da bi uporabila kriterij njihove vrednosti.
Poglejmo kar praktičen primer: davek na nepremičnino bo denimo moral plačati lastnik stanovanja v Murski Soboti, ki ima poleg tega v lasti še staro, precej neuporabno hišo v Beltincih, ki jo je podedoval po starših. Po drugi strani pa davka ne bo plačala oseba, ki si je privoščila nakup skoraj milijon evrov vrednega stanovanja v vili Schellenburg, ki je njena edina nepremičnina.
Z žulji prigarani vikendi, podedovana stanovanja v solastnini
Če se iz javne razprave glede novega davka ne bo izcimilo kaj pametnejšega in pravičnejšega, bi znali pod novo obdavčitev zapasti tudi tisti, ki so mnoga leta z lastnimi rokami gradili vikend, brunarico, zidanico ipd., zato, da bi se recimo na stara leta umaknili in stanovanja, v katerih trenutno živijo, prepustili svojim otrokom.
Taki namreč v očeh vlade veljajo za lastnike "luksuza", ki ga je treba obdavčiti samo zato, ker v njem ne živijo celo leto, ampak recimo tri ali štiri mesece na leto. Povsem nesprejemljivo je, da vlada take lastnike drugih nepremičnin enači s tajkuni, ki so tudi s spornimi posli prišli do nepremičnin milijonske vrednosti in ki jim plačilo nepremičninskega davka slej ko prej predstavlja drobiž.
Tu je tudi veliko število tistih, ki so do "novih" nepremičnin prišli tako, da so od sorodnikov podedovali idealni delež stanovanja v večstanovanjski stavbi v solastnini. Gre za stanovanja, denimo v mansardi, na katerega mejijo in so bili z njim tesno funkcionalno povezani, še preden so postali njegovi uradni (so) lastniki.
Predlagana davčna stopnja v višini 1,45 % bo zrela za ustavno presojo
Ko se je v javnosti začel napovedovati novi nepremičninski davek, so številni nepremičninski in finančni strokovnjaki ocenjevali, da bi bila zgornja še sprejemljiva meja obdavčitve nepremičnin nekje 0,8 %. Z napovedano davčno stopnjo v višini 1,45 % pa je vlada poskrbela zato, da se bodo novi obdavčitvi lastniki nepremičnin upirali, kot se temu reče, z vsemi štirimi.
Že bežen izračun namreč pokaže, da bo moral nekdo, ki je denimo lastnik vikenda na Koroškem in ki je po oceni GURS vreden 80.000 EUR, po predlagani davčni stopnji plačati nekaj več kot 1.200 evrov letno. Za upokojenca z recimo 800 evri pokojnine to predstavlja veliko finančno breme.
Če bo vlada vztrajala pri tej zelo visoki davčni stopnji, se bo verjetno prej ko slej soočila s presojo ustavnosti novega zakona, najverjetneje zaradi kršitve ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) ali pa varstva lastnine (67. člen Ustave RS).
Izredno nespametna časovnica
Kar zadeva časovnico predlaganega nepremičninskega davka – ta naj bi bil sprejet to leto, veljati pa naj bi začel v začetku leta 2026 – bi vlada težko izbrala primernejši trenutek za strel v lastno koleno.
Politično pravilo številka 1 je namreč, da se davčnih zakonov, ki znatno obremenjujejo prebivalstvo, nikoli ne sprejema blizu ali tik pred parlamentarnimi volitvami (te bodo v Sloveniji ravno takrat, ko naj bi novi zakon zaživel). Zato se lahko človek samo čudi, od kod vlada črpa ideje za tovrstni politični mazohizem.
Mag. Boštjan J. Turk
Praznih stanovanj ne bo nihče oddal. Če bi jih hotel, bi jih že, pa jih ne. Jih bodo pa prodali. Novih najemnih stanovanj tako ne bo. Bedasta ideja.
narodu nepremičninski davek za vikend,bogatašem in tajkunom pa ga oprostit za miljonske vile in hiše