Znanje. Naši učenci imajo težave, ko se morajo znajti v novih razmerah, ko so potrebni sklepanje, kritično primerjanje in smiselno prenašanje usvojenega znanja na nove razmere.
To kaže analiza letnega poročila nacionalnega preverjanja znanja za lansko šolsko leto. Težave imajo učenci takrat, ko se morajo samostojno odločati, kako bodo ravnali, ko jim sicer dobro utrjena rutina ne more pomagati.
Rezultati. Devetošolci iz Pomurja so bili na lanskih preverjanjih najslabši med 12 regijami – tako pri matematiki kot slovenščini, devetošolci iz Podravja so bili pri slovenščini v zlati sredini, pri matematiki pa tretji najslabši. Pomurci in Podravci se na zadnja mesta najpogosteje uvrščajo že pet let.
Možnosti. “Eden od možnih vzrokov za nižje dosežke so socialno-ekonomski dejavniki. Gre za nižje prihodke in poklicno usmerjenost staršev, materialne pogoje doma, kar pomeni tudi, koliko knjig ali umetniških slik imajo doma naši učenci,” pojasnjuje Irena Kumer, predstojnica murskosoboške enote Zavoda RS za šolstvo.
“Razlike so minimalne,” meni šolski minister Igor Lukšič.
“Pri slovenščini so slabši rezultati zaradi številne romske populacije in dejstva, da je pritisk narečja v Prekmurju dosti močnejši,” dodaja.
"Opozarjamo, da se take ugotovitve ponavljajo iz leta v leto," pravijo na državni komisiji za nacionalno preverjanje znanja.
1 Matematika neuporabna, slovenščina nepraktična
Pri matematiki imajo učenci dobro osnovno znanje, problem pa je, ker to znanje "kopičijo" in ga ne znajo vključiti v kompleksno reševanje problemov.
"Učenci se premalo zavedajo uporabnosti matematike, tako pa je zato, ker učitelji premalo izhajajo iz vsakdanjih, praktičnih problemskih položajev," ugotavlja predsednik komisije Janez Bečaj.
Pri slovenščini je premalo samostojnega dela z besedili in samostojnega tvorjenja pisnih besedil učencev, zaradi česar ne znajo napisati daljših odgovorov. To se kaže predvsem pri zgodovini, kjer imajo učenci velike težave, ko morajo kritično razmišljati in utemeljevati.
Ugotavljajo tudi, da je starejša snov pri zgodovini premalo utrjena in preveč prepuščena pozabi.
2 Dekleta boljše pisateljice od fantov
Pri slovenščini učenke dosegajo boljše rezultate kot učenci. Dekleta so namreč boljša predvsem pri nalogah, ki zahtevajo samostojno pisno oblikovanje besedil.
“Gre za eno samo dimenzijo,” je Bečaj ugotovil po tem, ko se je komisija poglobila v razloge za boljše rezultate, ki jih dekleta pri slovenščini dosegajo že nekaj časa.
Pri drugih predmetih (zgodovina, matematika, kemija) so razlike ocenjene kot nepomembne. Nekoliko uspešnejša so dekleta spet pri likovni vzgoji.
3 Kemija je pretežka, snov je nepovezana
Pri kemiji predmetna komisija ugotavlja, da so nekatere vsebine preveč abstraktne za učence, stare 14 in 15 let. Delitev vsebin na splošno in anorgansko kemijo ter organsko kemijo se je pokazala kot preveč zahtevna.
“Napori ob prehodu na devetletno osnovno šolo, da bi vsebine v večji meri med samo povezali, niso uspeli,” je sklenil Bečaj.
Mini intervju
Janez Justin, pedagoški inštitut
Drži, da se ne bo uresničila napoved ministra Lukšiča glede 20-odstotnega zmanjšanja obsega učne snovi?
Izjava ministra se je nanašala na zdaj veljavne učne načrte, ne na tiste, ki jih pripravljamo.
Pregledali smo torej, ali so se leta 2008 sprejeti programi v primerjavi z letom 1998 skrčili, in ugotovili, da so se delno.
Torej učni programi, ki bodo začeli veljati jeseni, ne bodo manj obsežni od sedanjih?
Nekatere obvezne vsebine so se premaknile med izbirne, in če učitelj ne bo imel časa ali glede na sposobnost učencev ne bo možno, ne bo obravnaval tistega, kar je neobvezno, ampak bo lahko bolj poglobljeno obravnaval obvezno snov.
V primerjavi z veljavnimi načrti so učni načrti, ki se bodo izvajali jeseni, manj obsežni, ne pa manj zahtevni, morda celo bolj. Poglobljeno znanje je težje doseči kot faktografsko.
Menite, da so nekateri predmeti še vedno preobsežni? Kateri?
Pri nekaterih predmetih je bila dosežena manjša razbremenitev. Tak predmet je zagotovo biologija.
