Reševanje zaostankov. Na KPK računajo, da bodo vseh 1.400 zaostankov obdelali do začetka prihodnjega leta. V ta namen so oblikovali posebno metodologijo reševanja in določili objektivna merila, po katerih se ovrednoti prijave. To pomeni, da če prijave ne bodo vsebovale zadosti informacij, jih bo mogoče preiskati, bodo arhivirane. Da bi delo na področju preverjanja koruptivnih dejanj teklo bolj organizirano, so na KPK imenovali tudi šefa preiskav. Kdo je, niso povedali. Vzpostavili pa bodo tudi informacijsko podporo.
Novo vodstvo je po odhodu Draga Kosa z mesta šefa Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) našlo okoli tisoč nerešenih prijav korupcije, nam je pred dnevi mimogrede navrgel eden od vodilnih v eni od državnih nadzornih agencij.
"Drži," nam je v kratki komunikaciji potrdil od konca septembra novi šef KPK Goran Klemenčič in dodal, da je obseg zaostankov celo večji. Neobdelanih prijav je okoli 1.400. Na KPK so priznali, da je to “kar veliko” glede na to, da dobijo okoli tisoč prijav na leto.
Namerno odlaganje?
Na vprašanje, ali je gora nerešenih zadev posledica namernega odlaganja določenih primerov v predale, pa so na KPK odgovorili: "Nikakor.” To so trdili, čeprav vsebinske klasifikacije nerešenih primerov še niso naredili. Pojasnili so, da gre pri zaostankih "večinoma za zadeve, kjer so informacije v prijavi preskope”, zaradi anonimnosti prijavitelja pa ni mogoče zaprositi za dopolnitve ali pa od akterjev ni bilo mogoče dobiti potrebnih informacij. Je pa med zaostanki tudi nekaj takih, “ki so ostali nerešeni zaradi povečanega obsega prijav”, so priznali.
Zmeda evidenc
Vir, ki pozna sistem dela na KPK, je zatrdil, da je imelo novo vodstvo hude težave že pri ugotavljanju, koliko zadev je nerešenih. "Vpisniki prijav sploh niso bili urejeni. Dobesedno jih je bilo treba iskati po omarah in predalih," pravi. Tako se je izkazalo, da nekatere prijave stojijo tudi zato, ker so bile dodeljene uslužbencem, ki jih ni več na KPK, ali pa celo zunanjim sodelavcem.
16 kazenskih ovadb je od ustanovitve 1. oktobra 2004 vložila protikorupcijska komisija.
Kos: Kadrovski problem
Drago Kos je po primopredaji poslov, ki je bila 30. septembra, zdaj zunanji svetovalec KPK. Na vprašanje, kako komentira velik obseg zaostankov, ki je bil ugotovljen po njegovem odhodu, je povedal, da v imenu KPK ne more več govoriti. V osebnem odgovoru pa je pojasnil, da je "razlog za zaostanke preprost: število prijav je raslo iz leta v leto, na komisiji pa je do januarja lani delalo le šest javnih uslužbencev”. KPK je v povprečju proučila okoli 70 odstotkov prijav na leto, od leta 2004 podala 16 kazenskih ovadb in organom pregona odstopila okoli 700 primerov, še kažejo statistike.
Goran KlemenčičKPK je imela ob prihodu novega vodstva okrog 1.400 nerešenih zadev oziroma zaostankov.
Miniintervju
Drago Kos, bivši predsednik PKK: "Nič ni šlo v predal"
1. O neurejenih evidencah prijav korupcije ...
Vsaka prijava korupcije se je registrirala računalniško, in to v glavni pisarni. Ob datumu prispetja se je vpisalo ime uslužbenca, ki je bil odgovoren za primer.
Drago KosRazlog za zaostanke je preprost: število prijav je raslo, na primerih pa je do januarja lani delalo le šest ljudi.
2. O pospravljanju primerov v predal ...
V podatke o primerih, ki jih je vodila KPK, ni mogel nihče posegati, niti jih brisati, ne da bi za to vedelo kar nekaj ljudi. Tako niti teoretično niti praktično ni bilo mogoče, da bi kaj dali v predal ali da se ne bi vedelo, katere zadeve so nerešene in kdo dela na njih.
3. O zaostankih pri reševanju prijav korupcije ...
KPK kljub novim zaposlitvam, ob mojem odhodu je bilo tam zaposlenih 22 javnih uslužbencev, preprosto ne zmore slediti prijavam. Lani je bilo do konca septembra posredovanih že tisoč prijav. Nasprotno od tega, kar veje iz vašega vprašanja, torej ocenjujem, da je KPK v preteklosti rešila veliko zadev.