Parkirne kazni iz Hrvaške: Izvršbo lahko dobite tudi, če ste plačali

Bralko je pred dnevi na domačem naslovu v modri ovojnici pričakalo pismo s Hrvaške. V njem pa predlog za izvršbo zaradi neplačane dnevne parkirne karte konec avgusta 2015. Pismo, ki ji ga je poslal notar Ivan Kukučka iz Pule, je podobno pismom, ki so že lani razburjala Slovence in o katerih smo že pisali. 

Bralka nam je pojasnila, da je parkirni listek za 119 hrvaških kun (15,83 evra) dobila v mestu Pag. Z izvršbo pa so od nje zahtevali 176,30 evra, če znesek poravna v osmih dneh od prejema, oziroma 242,22 evra, če znesek poravna po izteku osmih dni. Neplačani parkirni karti so namreč prišteli številne stroške, med njimi stroške sestave predloga za izvršbo, pridobitve podatkov o dolžniku, sodno overjenega prevoda, poštnine, administrativni strošek pa tudi nagrado notarju.

Zgodba pa se od številnih drugih razlikuje v eni pomembni podrobnosti – bralka je kazen, ko jo je dobila, že zdavnaj poravnala. "Plačala sem na prvi pošti v Kolanu," je povedala. "Po večurnem iskanju sem doma našla plačano položnico. Na srečo." 

Jošt Smolej

Vložiti je treba ugovor

Na pravosodnem ministrstvu so nam odgovorili, da lahko tisti, ki imajo dokazilo o poravnani parkirnini, potrdilo predložijo hrvaškemu odvetniku. Če hrvaški odvetnik vloži pri hrvaškem notarju predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, lahko posamezniki ugovarjajo pristojnosti hrvaškega notarja. "O zadevi lahko kvečjemu odloča hrvaško sodišče, pred katerim lahko bralka uveljavlja ugovor, da je upnikovo terjatev že poravnala," so o konkretnem primeru povedali na ministrstvu. 

Enako svetuje tudi Andrej Pohar, iz odvetniške družbe Čeferin, ki pravi, da v primeru, ko ima oseba dokazilo o plačilu, poda ugovor in predloži dokazilo. 

Sodišče EU izreklo sodbo

O sporni praksi hrvaških odvetnikov in notarjev se je izreklo tudi Sodišče EU. V zadevi Pula Parking d. o. o. proti Svenu Klausu Tederahnu je sodišče odločilo, da gre za civilno zadevo, ne pa za prekrškovno sankcijo, o kateri lahko odločajo hrvaška sodišča, ne pa notarji. Enako odločitev je sodišče ponovilo tudi v zadevi Ibrica Zulfikarpašić proti Slavenu Gajerju. V slednjem primeru je sodišče navedlo, da sklepa o izvršbi, ki ga izda notar na Hrvaškem na podlagi ’verodostojne listine’ in zoper katerega ni bil podan ugovor, ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo ter ga ni mogoče izvršiti v drugi državi članici.

Pohar je prav tako opozoril na omenjeno sodbo sodišče EU. "Če ugovor ni podan, postane sklep o izvršbi pravnomočen, a ga skladno z nedavno sodbo sodišča EU ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo, kar pomeni, da na njegovi podlagi izvršba v Sloveniji ne bi bila dopustna. V primeru, da pa ima oseba premoženje na Hrvaškem, pa je v nevarnosti, da ji ga bodo rubili," je pojasnil.

Profimedias

Na pravosodnem ministrstvu so že lani opozorili, da je način vročanja sodnih in zunajsodnih pisanj, med katera sodi sklep o izvršbi, med državami EU natančno urejen. Notarji po teh pravilih niso pristojni organ, saj so pristojni za odreditev izvršbe na območju katerega ima dolžnik prebivališče ali sedež. 

Postopek pri informacijski pooblaščenki v zaključni fazi

Sporno je tudi to, kako so hrvaški odvetniki prišli do osebnih podatkov. Do teh podatkov imajo dostop samo določene upravičene osebe. Tuji odvetniki, ki niso vpisani v imenik odvetnikov v Republiki Sloveniji, dostopa do njih nimajo. Ob tem je informacijska pooblaščenka opozorila, da odvetniki lahko tako pridobivajo le v primeru, če zastopajo upnika v primeru civilnopravnih dolgov, ne pa v primeru izterjave globe kot prekrškovne sankcije. 

Z urada informacijske pooblaščenke so nam sporočili, da so postopki inšpekcijskega nadzora, v katerih se preverja zakonitost posredovanja osebnih podatkov lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil iz centralne evidence registriranih motornih in priklopnih vozil v zaključni fazi. Ob tem še opozarjajo, da morebitne ugotovitve kršitev določb zakona o varstvu podatkov na sam postopek izterjave ne bodo imele nobenega vpliva. 

Kako se je končala bralkina zgodba?

Bralka se je odločila ukrepati. Ogorčena je poslala ugovor na sklep, ki mu je priložila dokazilo o plačilu kazni. Kmalu je prejela odgovor iz odvetniške družbe, ki je sestavila sklep.

V pismu so ji odgovorili, da so zadevo preverili in da njene navedbe držijo. Kot so ji zapisali v odgovoru, so od primera odstopili. 

dezurni@zurnal24.si