"To je zmaga dialoga in spoštovanja med akterji. Pokojninska reforma je nuja, ker se staramo in je treba poskrbeti, da bo sistem javnofinančno vzdržen," je pred podpisom dogovora o pokojninski reformi med socialnimi partnerji povedal predsednik vlade Robert Golob.
"Sistemsko smo uredili vse dodatke, do zdaj je bilo to prepuščeno vsakoletnim pogajanjem, zdaj upokojencem to pripada, zdaj to postaja zakonska pravica," je še dodal.
"Eden od petih je zdaj starejši od 65, čez 30 let bo eden od treh. Prejšnja vlada se je zavezala, da bomo do 2026 pripravili reformo. Obstoječ pokojninski sistem je ta hip vzdržen, čez 20 ali 25 let pa bi ob takem sistemu težko našli denar, da bi financirali še šolstvo, zdravstvo, vrtce … Strinjali smo se, da smo pripravljeni delati nekoliko dlje, ampak ne za slabše pokojnine. Še leta 2019 so se ljudje upokojevali z odmernim odstotkom 57,25, zato se je morala pokojnina močno usklajevati z rastjo plač. Po novem bomo šli v pokoj z dobro pokojnino, se bo pa zmerneje usklajevala. Da ne bi prizadelo trenutnih upokojencev, ki so se upokojili s slabim odmernim odstotkom, smo prehodno obdobje raztegnili do leta 2035 oziroma celo do 2040," je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec.
Po novem se bo mogoče upokojiti pri 62 letih in ne več pri 60 letih (ob 40 letih delovne dobe), kdor ne bo imel 40 let delovne dobe, pa se bo lahko upokojil pri 67 letih in ne več pri 65 letih (z najmanj 15 leti pokojninske dobe).
Sprememba načina pokojnin se bo postopno spreminjala do leta 2040, ko se bo usklajevala s 80 odstotki inflacije in 20 odstotki rasti plač, zdaj je formula vezana na 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov inflacije. Od naslednjega leta in do leta 2030 bo formula pol pol, nato pa se bo deset let počasi spreminjala proti novi formuli.
Zimski dodatek, ki bo z novembrsko pokojnino letos prvič izplačan v višini 150 evrov, potem se bo po 20 evrov vsako leto povečeval do leta 2030, ko bo znašal 250 evrov, nato se bo usklajeval z inflacijo.
Mesec: To je po človeški plati neokusno
Prejemnikom varstvenega dodatka ne bo treba več vsakega pol leta dokazovati, da jih njihovi otroci niso sposobni preživljati, "saj je po človeški plati neokusno", je povedal Mesec, bo pa CSD letno pregledoval, ali je prejemnik še upravičen ali ne.
Najnižja invalidska pokojnina se bo s 490 zvišala na 610 evrov, kar je za 22 odstotkov, hkrati se zvišuje še odmerni odstotek. "Če se mi danes nekaj zgodi, se mi fiktivno prišteje delovno dobo, ki mi manjka do upokojitve in štela bi se mi polovica te dobe, po novem se bo dve tretjini, tudi odmerni odstotek se zvišuje s 63 na 70 odstotkov," je ponazoril Mesec.
Po novem se bo pri upokojitvi upoštevalo 40 let
Zdaj se pri upokojitvi upošteva 24 najboljših let, po novem se bo 40 let, odšteje pa se pet najslabših ne nujno zaporednih let. Vsako dodatno leto bo prineslo tri odstotne točke pri odmernem odstotku. "Kdor bo delal tri dodatna leta, bo šel v pokoj z 79-odstotnim odmernim odstotkom," je povedal Mesec.
"Kdor pravi, da to ni reforma, si reformo morda predstavljal tako, da mora protestirati 50 tisoč ljudi ali da mora pasti vlada ali da mora goreti mesto, kot je Pariz," je kritike nagovoril Mesec.
"Tako dolgo sem že v politiki, da je to tretja pokojninska reforma. Pametna politika, leva in desna, bo vedno spoštovala dogovor med socialnimi partnerji, to je meni najbolj pomembno. Upam, da nihče, ne opozicija ne izvenparlamentarne stranke, na hrbtu tega težkega dogovora ne bo poskušal uničiti tega dogovora," je opozoril minister za gospodarstvo Matjaž Han.
"S stisnjenimi zobmi smo pristali, da se ne povečuje prispevna stopnja za delodajalce, ob izenačitvi bi lahko zvišali neto plače, ne da bi zvišali bruto plačo. Pogajanja so bila izjemno težka, ocenjujem, da nas v javni razpravi čaka še zahtevno obdobje. Po opravljeni javni razpravi socialni partnerji pregledamo vse predloge in tiste, ki so sprejemljivi za vse tri, vključimo," je dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.
"Mislim, da je v tej državi prevladalo prepričanje, da je dogovor način, ki dolgoročno da najboljši rezultat, ne za to, da dobimo kljukico v Bruslju, ampak zaradi nas," je povedal Branimir Štrukelj in se glede zahtevnosti dogovarjanja pošalil, da je minister Mesec v zadnjih mesecih dobil nekaj sivih las.
"Bili so pritiski po dvigu prispevnih stopenj, rada bi se zahvalila ministrom, ki so razumeli gospodarstvo in nas pripeljejo do skupne točke. Razumeli so položaj gospodarstva, tako da se prispevne stopnje za delodajalce se v tem trenutku ne spremenijo," je dejala Mariča Lah iz Trgovinske zbornice Slovenije in dodala, da pričakujejo, da bo kljub drugačnemu dogovoru drugi pokojninski steber še naprej prostovoljen.
Vsi udeleženci socialnega dialoga so sicer poudarili, da so zadovoljni z dogovorom ter s spoštljivim in konstruktivnim, čeprav zahtevnim dogovarjanjem.
dezurni@styria-media.si
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Vse je to dogovor in leve in desne vlade po nareku iz Evrope/Bruslja. Slovenčki bomo delali, da bodo švabi in bruseljska golazen lepše živela. Mi pa ovce in tiho.
Golazen sindikalna je popustila in nekateri kreteni jih zato šeplačujete. Se pravi da bo tisti z minimalno plačo, če bo šel delat pri 18 letih delal 44 let in na koncu dobil minimalno penzijo. Medtem ko si je javna uprava… ...prikaži več dvignila plače v nebo, ter že sedaj nič ne delajo (vsi sami kvazi faksarji, s kupljenimi faksi in zaposleni po vezah). Faksarji bodo delali pa 40 let ali še manj do 67 leta, imeli visoke plače in na koncu visoke penzije. To je zrihtal Mesec kateri nima niti 1 dneva delovne dobe