"Eden izmed najhujših trenutkov se je zgodil kmalu po tem, ko sem prišla iz bolnišnice po rojstvu drugega otroka. Že drugič sem rodila s pomočjo carskega reza. Mlajši otrok je bil takrat star točno mesec dni, starejši nekaj let več. V tistem obdobju sem bila fizično in psihično popolnoma izčrpana. Ne spomnim se več, kaj je bil vzrok za ta dogodek, vem samo, da sva se začela prepirati. V nekem trenutku me je porinil na tla v kuhinji in na tleh me je večkrat brcnil v rano carskega reza. Moški s 100 kilogrami, pri vsej svoji moči, me je brcal neposredno v rano.
Zanimivo pa je, da ko danes razmišljam o tem dogodku, se ne spomnim fizične bolečine. V takih trenutkih fizična bolečina izgine, ne čutiš je. Samo upaš, da preživiš in da gre čim prej mimo. Ne vem, kje sem v tistem trenutku poiskala moč, da sem ga pogledala v oči in mu rekla: »Nehaj, a se zavedaš, kaj delaš, poglej me, na mizi je otrok, star en mesec.« Teh besed se zelo dobro spomnim. Ampak občutek sem imela, kot da me ne sliši, imel je tiste grozne oči. Končalo se je tako, da sem se jaz sama dvignila s tal, se uredila in poskrbela za otroka. Šla sem k otroku in preverila, če je z njim vse v redu. On pa je šel stran in se pozneje delal, kot da ni bilo nič.
Z vsem tem, z vso to bolečino sem se jaz samo zaprla vase. Ves čas sem delovala tako, da sem se povsem zaprla vase. Vse občutke sem, kot temu jaz rečem, zaklenila in skrbelo me je samo, kako sta otroka.
Malo pozneje po tem dogodku je bilo spet nekaj, spet sva se prepirala. Spet mu je bilo nekaj preveč, spet je prišlo do prepira, jaz pa sem stala v dnevni sobi z mlajšim otrokom v naročju. Šel je proti meni, da me bo udaril … In je zadel obe, obe sva padli."
Zgoraj je le droben izsek iz ene od izpovedi v knjigi V njeni koži. Takšne zgodbe se pogosto začnejo za zaprtimi vrati doma, tam, kjer jih redko slišijo drugi in kjer predolgo ostajajo neizrečene. Vse zgodbe so v PDF obliki dostopne TUKAJ
Priložnost za poslušanje izkušenj, ki pogosto ostajajo skrite
Prav tem glasovom želi prostor dati zvočna knjiga V njeni koži, ki jo je februarja 2026 izdalo Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja. V njej so zbrane resnične zgodbe žensk, ki so doživele intimnopartnersko ali družinsko nasilje. Gre za zgodbe različnih generacij, življenjskih poti in okolij, ki pa jih povezuje skupna izkušnja z nasiljem in iskanjem poti iz njega.
Ob mednarodnem dnevu žensk so zvočno knjigo postavili v središče javnega prostora kot priložnost za poslušanje izkušenj, ki pogosto ostajajo skrite. Projekt prinaša 23 resničnih zgodb, ki temeljijo na istoimenski knjigi Društva SOS telefon in odpirajo prostor za glasove, ki so bili predolgo preslišani.
Zvočna oblika ima pri tem posebno moč. Poslušanje zgodb lahko doseže tudi ljudi, ki težje berejo, hkrati pa ustvarja varen prostor za razmislek, razumevanje in opolnomočenje. Zgodbe interpretira več naratork, kar poudarja raznolikost izkušenj in glasov žensk.
Teoretične uvode, ki osvetljujejo širši družbeni in sistemski kontekst nasilja ter pomen pomoči, bereta predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in sociologinja dr. Jasna Podreka, prostovoljka in zunanja strokovna sodelavka društva. Zvočna knjiga V njeni koži je v celoti in brezplačno dostopna na platformah Spotify, Audibook in YouTube, kjer lahko poslušalci prisluhnejo zgodbam žensk, ki so se odločile spregovoriti.
Izdaja zvočne knjige je hkrati osrednji del nacionalne ozaveščevalne kampanje Če bi stene govorile, ki po vsej Sloveniji poteka od februarja do maja 2026. Kampanja spodbuja javni pogovor o nasilju nad ženskami in otroki ter opozarja na ovire, s katerimi se žrtve nasilja pogosto srečujejo, ko iščejo zaščito in podporo.
Najpogostejša kršitev človekovih pravic na svetu
Ob 8. marcu, Mednarodnem dnevu žensk, v Društvu SOS telefon ponovno opozarjajo, da je nasilje nad ženskami ena najpogostejših kršitev človekovih pravic na svetu: "Nasilja nad ženskami ne moremo odpraviti brez odpravljanja neenakosti v družbi, zato opozarjamo, da je globalna kriza tudi pri nas poglobila stiske žensk, ki so pahnjene v revščino, posledica pa je še bolj skrito nasilje znotraj doma, ki je bil že od nekdaj prostor, ki je zanje najnevarnejši."
Po podatkih Statističnega urada RS je od 15. leta dalje nasilje s strani intimnega partnerja pri nas doživela skoraj tretjina žensk, ki so bile kadarkoli v partnerskem razmerju, to pomeni več kot 110.200 žensk, starih med 15 in 74 let.
"Ženske, ki živijo v nasilnih intimnopartnerskih zvezah, se zaradi negotove ekonomske situacije, stanovanjske stiske, strahu in drugih kompleksnih vzrokov, še težje odločajo za prijavo nasilja in zanje (včasih smrtno) nevarne odhode iz nasilnih zvez," opozarjajo in dodajajo, da v javnosti še vedno prelagamo krivdo za ostajanje s povzročitelji nasilja na žrtve, nanje valimo tudi odgovornost za neukrepanje ob nasilju, in to kljub temu, da še vedno nimamo dovolj učinkovitih načinov zaščite za varne izhode iz nasilja.
To je najnevarnejši trenutek
Najnevarnejši trenutek za žrtev je po navedbah strokovnjakov z Društva SOS telefon ravno odhod iz nasilja in takrat je potrebno učinkoviteje poskrbeti, da se povzročitelj nasilja žrtvi ne bo približal: "Izrek ukrepa prepovedi približevanja ni dovolj, potreben je razmislek o drugih načinih zaščite, morda tudi o elektronskih zapestnicah za nadzor oddaljenosti povzročitelja do žrtve, kot je že praksa v nekaterih evropskih državah."
Poudarjajo, da Slovenija po številu umorov nad ženskami izstopa glede na število prebivalcev. Raziskava švicarske nevladne organizacije Small Arms Survey, ki je temeljila na primerjalni analizi umorov po državah, je glede na podatke iz leta 2015 pokazala, da je Slovenija ena izmed najbolj razvitih držav, ki imajo glede na siceršnji nizek delež nasilnih smrti, na globalni ravni nadpovprečno stopnjo intimnopartnerskih umorov žensk. "Kot relativno varna država, kar se tiče splošne kriminalitete, namreč v zadnjih letih opažamo porast poskusov umorov in dokončanih umorov v intimnopartnerskih zvezah. V letu 2022 jih je bilo 12," so jasni v društvu.
Podcenjujemo psihično nasilje
"Še vedno premalo resno prepoznavamo resnost groženj in preteklega nasilja v intimnopartnerskih zvezah, podcenjujemo psihično nasilje in ga ne obravnavamo kot enakovrednega drugim oblikam nasilja. Zmanjšujemo ga na konflikt, in velikokrat na matere, ki so zapustile nasilne očete svojih otrok, prelagamo breme »pravilne priprave otroka na stik z očetom«, kar velikokrat pomeni sistemsko legitimiziranje nadaljevanje nadzora in nasilja nad nekdanjo partnerko in otroki," opozarjajo.
"Zanemarjamo tudi pomen zalezovanja, ki se lahko konča tragično, saj ga izvajajo izjemno posestniški nasilni (nekdanji) partnerji," pojasnjujejo in dodajajo, da se nasilje v družini, kjer so največkrat žrtve ženske in otroci, še prevečkrat obravnava kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje, kar daje napačno sporočilo tako storilcu kot tudi žrtvam in okolici, saj zmanjšuje njegov pomen in nasilja aktivno ne ustavlja.
"Na področju spolnega nasilja smo dosegli veliko spremembo razumevanja z modelom, ki sloni na privolitvi, vendar pa so ženske – žrtve posilstev – še vedno žrtve znotraj sistema, kjer so pravice osumljencev velikokrat pred pravicami oškodovank," poudarjajo.
"Sovražni govor je oblika nasilja nad ženskami, ki ohranja in povečuje neenakosti med spoloma in pomeni kršitev človekovih pravic. Za odpravo neenakosti so nujni sistemski ukrepi. Zato ne smemo spregledati intenziviranih in sistematičnih teženj k retradicionalizaciji in repatriarhalizaciji družbe," še pravijo.
V Društvu SOS telefon so se klicu na pomoč zaradi nasilja preko brezplačne 24-urne telefonske številke 080 11 55 v letu 2022 odzvali več kot 2200 krat, v njihove druge programe je bilo vključenih dodatnih 200 žensk in otrok. Samo v programu individualnega svetovanja se je število uporabnic od leta 2018 povečalo za 127 odstotkov.
"Zavedamo se, da marsikatera ženska ne zmore poklicati na pomoč in da zanje osmi marec ni praznik. Poslušajmo. Ne obsojajmo. Ukrepajmo. Kot sosed ali kot zaposleni v instituciji ali organizaciji za zaščito in pomoč žrtvam nasilja. Enakost prispeva k boljšemu položaju vseh – če jo dosežemo, smo zmagali kot nerazdeljena družba, ki se zaveda pomena človekovih pravic in upoštevanja različnosti. Vsem ženskam ob njihovem prazniku iskreno čestitamo," so zapisali.
