Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je uvedlo uporabo oznake "slovenska zastavica", ki jo bodo lahko uporabili proizvajalci, ki so za svoje proizvode od pooblaščene organizacije za kontrolo in certificiranje prejeli certifikat za eno od predpisanih shem kakovosti.
Ministrstvo je uporabo oznake uredilo v predlogu Pravilnika o uporabi oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije pri označevanju kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti, ki bo predvidoma sprejet v prvi polovici leta 2026.
Kaj prinaša predlog novega pravilnika?
Predlog pravilnika določa, kdo bo upravičen do uporabe oznake "slovenska zastavica" ter način njene uporabe na embalaži, etiketi in pri oglaševanju. Do uporabe bodo upravičeni proizvajalci, ki so za svoje proizvode od pooblaščene organizacije za kontrolo in certificiranje prejeli certifikat za eno izmed naslednjih shem kakovosti:
- Izbrana kakovost – Slovenija (z navedbo države pridelave in predelave)
- Integrirani kmetijski proizvod ali živilo
- Ekološki kmetijski proizvod ali živilo
- Zaščitena označba porekla
- Višja kakovost
- Zlati standard dobrobiti
- Neobvezne navedbe kakovosti (npr. gorski proizvod)
Na Trgovinski zbornici Slovenije uvedbo prepoznavne oznake pozdravljajo. Slovenija ima 12 proizvodov z zaščiteno označbo porekla (na primer Nanoški sir, Bovški sir, Piranska sol, Kraški med ...), 13 z zaščiteno geografsko označbo (Kranjska klobasa, Kraški pršut, Štajersko prekmursko bučno olje in drugi) ter številne druge, ki so pridobili zgoraj navedene certifikate. Z uvedbo jasno prepoznavne oznake "slovenska zastavica" bodo potrošniki lažje prepoznali izdelke, ki izpolnjujejo stroge kakovostne standarde in so slovenskega porekla, "od polja do mize oziroma od hleva do vilic", so zapisali.
Na TZS menijo, da je slovenska zastavica na živilih ključen korak k večji preglednosti na trgu in h krepitvi zaupanja potrošnikov v slovensko pridelavo kot tudi prehransko industrijo. "Na TZS zato spodbujamo vse pridelovalce in proizvajalce, ki izpolnjujejo predpisane pogoje iz zgoraj navedenih shem kakovost, da čim prej po sprejemu tega pravilnika pristopijo k uporabi oznake in s tem prispevajo k prepoznavnosti slovenskih kakovostnih živil na domačem in tujih trgih," so še zapisali.
To samo draži blago za končnega potrošnika. Država je seveda zainteresirana, ker od tega dobi največ. Večja cena pomeni več pobranega davka. Ostali v verigi bodo na istem.
Kje to v šparu? Haha! Avstrijc prpelje h nam tisto kar oni niti prascom ne bi dali