"Prepričan sem, da prav kriza daje več možnosti za razvoj socialnega podjetništva, a žal pri nas pojem ni razumljen enako kot v tujini. Socialno podjetništvo namreč ne pomeni pomoči, temveč podjetniško delovanje v skupnosti. Gre za sodelovanje ljudi, ki imajo idejo, znanje in ki bi radi kaj ustvarili, dober primer so zadruge," je prepričan piranski župan Peter Bossman.
Da je mogoče biti uspešen in družbeno odgovoren, kaže tudi španska zadruga Mandragola, ki je peto največje podjetje v Španiji in ima celo svojo notranjo "dobro" banko – takšno, ki odobrava posojila tudi podjetjem, ki jim dobiček ni primarni cilj delovanja.
V Piranu dve podjetji
V piranski občini delujeta dve socialni podjetji, prvo je trgovina Product Piran, ki je tržno nišo našla v ponujanju avtohtonih izdelkov. Občina ji je dala poslovni prostor v brezplačno uporabo, v njem pa poteka tako imenovana poštena trgovina – povezujejo se z lokalnimi ponudniki različnih pridelkov in izdelkov, ki zanje dobijo pošteno plačilo. Drugo socialno podjetje je gostilna Oštarija, tretje v regiji pa deluje na Krasu – Brinjevka iz Dola pri Komnu svojo lokalno pridelano hrano prodaja javnim ustanovam.
Župani ne vedo veliko
"Župani, razen redkih izjem, o socialnem podjetništvu nimajo pojma. Čeprav bi lahko tudi s podeljevanjem koncesij za različne storitve, na primer za urejanje parkov, pri njegovem razvoju odločilno pomagali," pa je prepričan Bojan Mevlja iz primorskega družbenega središča Rotunda.
