Prednosti pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

Temeljno pravilo je, da ko delavec vstopi v delovno razmerje, sklene pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. To je največkrat v interesu obeh, tako delodajalca kot tudi delavca, saj prvi na ta način lahko uporabi celotne delavčeve "kapacitete", drugi pa pridobi varno zaposlitev, polno plačo in ustrezno socialno varnost.  

Vendar pa čedalje bolj interdisciplinarna poslovna realnost, potreba po specifičnih kadrovskih profilih, pa tudi želje delavcev, ki želijo svoje delo opravljati pri več delodajalcih zaradi kariernega razvoja ali napredka, botrujejo temu, da se na trgu sklepa čedalje več pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. 

Dodaten razlog za čedalje večjo priljubljenost tovrstnih pogodb je tudi racionalizacija stroškov delodajalca in pa fleksibilnejši položaj delavca, ki si lahko zaradi opravljanja dela s krajšim delovnim časom pusti odprta vrata za opravljanje dodatnega dela pri drugih delodajalcih.   

Za tovrstne pogodbe, ob nekaj slabostih, veljajo tudi nekatere povsem konkretne prednosti, ki jih bom predstavil v tej kolumni. 

Profimedia

Temeljne značilnosti pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

Pogodba o zaposlitvi se torej lahko sklene tudi za delovni čas, ki je krajši od polnega, pri čemer se za krajši delovni čas šteje kakršenkoli čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki sicer velja pri delodajalcu.

Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima enake pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas (denimo pravico do varnega delovnega okolja, pravico do odmorov in počitkov, pravico do zdravstvenega in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja, ipd.), s to razliko, da jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje. 

Tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, so namreč pogodbe, ki se sklepajo v skladu z ZDR-1 in posledično omogočajo zaposlenim ustrezno kvalitetno delovnopravno varstvo (za razliko denimo od pogodb civilnega prava, ki jih naročnik sklepa z izvajalci).   

Profimedia

Pravica do dopusta in regresa

Tak delavec ima tudi pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju, kar pomeni, da ta ne sme biti krajši kot štiri tedne. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima torej pravico do dopusta v enakem trajanju kot delavec, ki dela polni delovni čas. Prav tako ima pravico do regresa za letni dopust, in sicer sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen, če se pojavi potreba po odpravljanju ali preprečevanju posledic v primerih naravne ali druge nesreče, ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. Gre torej za izjeme, ki izvirajo iz nujnih primerov. 

Krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja

Tisti delavec, ki neguje otroka, starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo zaradi potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas.

Profimedia

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci

Še posebej za tiste delavce, ki posedujejo specialna znanja, ali za tiste delavce, ki si želijo zaradi kariernega razvoja zagotoviti dodatne izkušnje, se kot posebej privlačna možnost ponuja sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci.   
Tako lahko v skladu s 66. členom ZDR-1 delavec sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas, določen z zakonom. Pri tem se mora sporazumeti z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela.

Tisti delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, so dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.

Krajši delovni čas iz zdravstvenih razlogov

Zelo ugodna je tudi ureditev krajšega delovnega časa za tiste delavce, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo. Taki delavci imajo namreč pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delali polni delovni čas. Obenem imajo pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavci, ki delajo polni delovni čas.

Krajši delovni čas žrtev nasilja v družini

Z novelo ZDR-1 je bilo omogočeno delo za krajši delovni čas tudi delavcem, ki so žrtve nasilja v družini. Delavec, ki je žrtev nasilja v družini, lahko namreč v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini.

Delodajalec mora potem svojo odločitev glede tega pisno utemeljiti najkasneje v 15 dneh. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Tudi delavec, ki dela krajši delovni čas in je žrtev nasilja v družini, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, ter pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Mag. Boštjan J. Turk