Civilne iniciative Celje so znova opozorile na tako imenovani rdeči dež. Ta se je nabral na plastični foliji, ki pokriva vrtnine na vrtu pod deponijo titanove sadre iz Cinkarne in naj bi vseboval težke kovine.
Petdesetkrat nad mejo
Kot je dejal predstavnik Civilnih iniciativ Celje Boris Šuštar, so njihove meritve pokazale, da je bilo v rdečem dežju na Ljubečni 51 miligramov kadmija na kilogram te kovine, kar je 50-krat nad dovoljeno mejno vrednostjo, in tisoč miligramov titana na kilogram tovrstne kovine, ki naj bi bil prisoten po celi celjski kotlini.
Po njegovem mnenju je celjska kotlina obremenjena s prekomernim prašenjem. Krivi pa naj bi bili predvsem v Cinkarni Celje in nekaterih drugih celjskih družbah. Težava sicer ni nova – civilne iniciative na problem opozarjajo že precej časa.
Cinkarna: snov ni nevarna
V Cinkarni Celje zatrjujejo, da na odlagališču titanove sadre Za travnikom izvajajo vse potrebne ukrepe za preprečevanje prašenja. Meritve ne kažejo odstopanja od slovenskega povprečja. Vzorčenje in analiza madežev na plastični foliji, ki so ju naročili pri Nacionalnem inštitutu za biologijo, pa sta po trditvah Cinkarne pokazala, da gre za rdeče usedline alg, ki vsebujejo rdeče barvilo karotenoid. To barvilo ni nevarno za zdravje, saj gre za barvilo, ki obarva meso lososov, kozic, flamingov in predstavlja neločljiv dodatek vsakodnevne prehrane ljudi, ki uživajo morsko hrano.
Tehnična direktorica Cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič je dejala, da poročilo inštituta jasno navaja, da na omenjeni foliji ni sledov titanove sadre, onesnaženost s težkimi kovinami pa da je posledica preteklih dejavnosti.
Dobro da so povedali, da snov ni nič nevarna. Sedaj smo si pa res oddahnili.