Sodeč po podatkih Statističnega urada RS (Surs) se je lani slovenska energetska odvisnost v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za štiri odstotne točke na 51 odstotkov. Zlasti se je zmanjšal uvoz naftnih derivatov, in sicer za 15 odstotkov.
Močno je poskočil tudi izvoz električne energije, ki se je v primerjavi z letom prej povečal za 18 odstotkov na 9.222 gigavatnih ur, kar pomeni, da smo izvozili okoli 67 odstotkov od pridelanih 16.397 gigavatnih ur.
Kriza je klestila porabo
Po oceni Tomaža Dintinjane z E-foruma je manjša energetska odvisnost predvsem posledica manjše proizvodnje zaradi gospodarske krize in z njo povezanega manjšega povpraševanja po energentih ter ne toliko preusmeritev na druge vire energije.
"Se bo pa v naslednjem desetletju vršil proces večanja deleža električnih vozil v celotnem voznem parku, kar bo zmanjšalo uvozno odvisnost od nafte v transportnem sektorju, prav tako pa se bodo trošarine na kurilno olje za ogrevanje zviševale, s subvencijami pa se bo prebivalstvo še naprej spodbujalo k vpeljavi modernih kurilnih naprav na obnovljive vire (OVE)," ocenjuje Dintinjana.
Poceni kupi, drago prodaj
Ker je Sovenija del mednarodnega elektroenergetskega sistema, se je državi lani očitno bolj splačalo kupovati elektriko na mednarodnem trgu in presežek izvažati, s čimer se financira izgradnja nove in vzdrževanje obstoječe infrastrukture, Dintinjana pojasnjuje velik izvoz elektrike.
Kljub trenutnemu presežku pa se ocenjuje, da se bo poraba električne energije v prihodnjih letih povečala za dve teravatni uri na letni ravni oziroma dva tisoč gigavatnih ur letno. Zaradi prihoda novih tehnologij pa bi bilo treba v pametna omrežja, potrebna za večjo vpeljavo OVE, in za električna vozila vložiti okoli dve milijardi evrov.
Večji del lahko pridelamo sami
Dintinjana pri tem navaja, da bi s kombinacijo OVE ter soproizvodnjo elektrike in toplote od leta 2020 do 202, v Sloveniji lahko proizvedli okoli pet teravatnih ur električne energije, kar bi skoraj v celoti pokrilo trenutne energetske potrebe.
Glede dileme, ali NEK2 ali TEŠ6, pa izpostavlja štiri alternativne rešitve, in sicer, da Slovenija v soinvesticiji zgradi polovico NEK2, postavi plinsko-parno elektrarno v Kidričevem, postavitev kombinirane elektrarne in toplarne na premog, zemeljski plin in biomaso namesto TEŠ6 ter proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energij in soproizvodnje elektrike in toplote.