Slovenija
3823 ogledov

Saj ni res, pa je: Toliko je v resnici velika sodna stavba na Litijski

Nova sodna stavba na Litijski Anže Petkovšek
Več kot tisoč kvadratnih metrov več kot v pogodbi.

Površina sodne stavbe na Litijski cesti, katere nakup zadnje tedne odmeva v javnosti, znaša 6258,3 kvadratnega metra, izhaja iz izvedeniškega mnenja geodeta Branka Kovača, ki so ga naročili na državnem odvetništvu. To je za več kot tisoč kvadratnih metrov več kot v pogodbi, ki jo je ministrstvo za pravosodje sklenilo s Sebastjanom Vežnaverjem.

Niso vključili površine drugega podstrešja

Za ponovno izmero sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani je Kovača najelo državno odvetništvo kot zastopnik ministrstva za pravosodje. Po nakupu nepremičnine za potrebe sodstva, ki zadnje tedne močno odmeva v javnosti, se je namreč izkazalo, da je med površino prostorov iz kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenila Vežnaver in pravosodno ministrstvo, ter površino stavbe iz podatkov geodetske uprave razlika.

Ministrstvo je zato sredi januarja s prodajalcem sklenilo aneks k prodajni pogodbi. Z njim so se dogovorili, da bo ministrstvo pridobilo novo izmero s pomočjo geodetskega podjetja, ki ga bo izbralo, storitev pa bo plačal prodajalec, torej Vežnaver.

Izvedeniško mnenje je zdaj končano, iz njega pa izhaja, da je sodna stavba na Litijski cesti za več kot tisoč kvadratnih metrov večja, kot je bilo prvotno znano. Državno odvetništvo Kovača namreč ni zadolžilo le, da preveri, kakšna je površina sodne stavbe na Litijski cesti, temveč tudi, ali meritve podjetja Harco odgovarjajo dejanskemu stanju površine. Podjetje Harco je aprila 2021 opravilo meritev nepremičnine za prodajalca, je sredi januarja pisal portal Necenzurirano.

Po projektu podjetja Harco iz aprila 2021 naj bi bila površina celotnega objekta 5126,9 kvadratnega metra, je Kovač zapisal v izvedeniškem mnenju. Seštevek površin prostorov na podlagi Kovačevih meritev pa je 6258,3 kvadratnega metra.

"Površina je nekoliko večja, kot je v projektu izvedenih del podjetja Harco, saj tam ni bila zajeta površina še drugega podstrešja," med drugim v mnenju navaja Kovač.

Polovica je poslovnih prostorov, garaže ni

V novem izvedeniškem mnenju je Kovač prostore razdelil tudi po dejanski rabi. Od skupno več kot 6200 kvadratnih metrov površin jih skoraj polovica oz. 2945,8 kvadratnega metra odpade na poslovne prostore, dobrih tisoč kvadratnih metrov pa na odprto teraso, balkon in ložo. V mnenju posebej izpostavlja tudi, da stavba na Litijski cesti nima garaže.

V aneksu, ki sta ga kupec in prodajalec podpisala januarja, je sicer zapisano tudi, da bo ministrstvo v najkrajšem možnem času pridobilo oceno vrednosti nepremičnine po zapriseženem sodnem cenilcu. Če bo izmera nepremičnine odstopala od pogodbeno dogovorjene navzdol, sta se zavezala še, da bosta za manjkajočo površino zmanjšala kupnino, in sicer ob upoštevanju pogodbeno dogovorjene cene za kvadratni meter.

Domnevne nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe, v kateri naj bi prostore dobili delovno, socialno in upravno sodišče, sicer preverjata tudi Nacionalni preiskovalni urad in Komisija za preprečevanje korupcije. Za omenjen nakup je ministrstvo odštelo 7,7 milijona evrov, pri čemer pa ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec, podjetnik Sebastjan Vežnaver. Slednji je zanjo leta 2019 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 17
  • villa 01:49 15.februar 2024.

    Že včeraj pisala, da je v GURSu na stavbi vpisan kot lastnik Vežnaverjevo podjetje Stanovanjsko-poslovna rezidenca Rajski vrt d.o.o. iz Kopra ter še ena oseba, vpisana kot R - registrski lastnik. Podatek ni javen, kar pomeni, da gre za fizično ...prikaži večo osebo in tega zadnji izvedenec ni opazil in opozoril na to.

  • villa 11:37 13.februar 2024.

    Sodni izvedenec za geodezijo nima kaj delati pri tej stavbi, saj bi moralo ministrstvo dobiti mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke, ki bi moral najprej na Upravno enoto Ljubljana in tam pridobiti vso gradbeno dokumentacijo, projekte, na podlagi katerih je bilo ...prikaži več potem izdano gradbeni in potem še uporabno dovoljenje in tam je vse razvidno, za koliko uporabnih površin gre, ne pa da si ta izvedenec jemlje pravico, da kar on sam, zdaj, določa namembnost stavbe in njenih površin in strehe spreminja

  • andrija 05:22 13.februar 2024.

    tu je samo nekaj miljonov,bratovškova pa z aneksi financira gradbene barone in jim je podarila že več kot 22 miljonov