Okoljska iniciativa Balkan River Defence je na Facebooku izpostavila slabo stanje Savinje po poplavah avgusta 2023 in po poznejših sanacijskih posegih. V okoljski iniciativi so po ogledu celotnega toka Savinje od Logarske doline do sotočja s Savo izpostavili, da se je reka na številnih odsekih "prelevila v kanal" in da je dolina postala "najboljši primer najslabše urbanizacije obrečnega prostora".
Posebej so izpostavili odseke pod Lučami, pod Ljubnim ob Savinji, dolvodno od Mozirja ter območje Braslovč. Opozarjajo na obsežne regulacije struge, odstranjevanje obrežne vegetacije, kamnomete, utrjevanje brežin in po njihovem mnenju pretirano tehnične posege, ki naj bi dolgoročno lahko celo povečali poplavna tveganja dolvodno, zlasti za Celje.
Sanacija po poplavah
Po poplavah avgusta 2023 so se na Savinji in njenih pritokih izvajali interventni ukrepi ter kasneje sanacijski programi. Na Direkciji RS za vode (DRSV) pravijo, da so interventna dela potekala skladno z določbami Zakona o vodah, izvajal jih je koncesionar kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe, pod vodstvom in nadzorom DRSV. Ta dela so zaradi obsežnosti dogodkov potekala do junija 2024. Po zaključku interventnih ukrepov je DRSV pristopila k pripravi in izvajanju sanacijskih programov, "skladno z veljavno zakonodajo ter ob upoštevanju predpisov s področja urejanja voda in ohranjanja narave", trdijo. Sanacija pa poteka še danes.
Slabo stanje Savinje med sanacijskimi posegi
Po oceni Balkan River Defence je odsek med Malimi Braslovčami in Ločico kanal s povsem golimi brežinami, kjer naj bi se v najboljšem primeru razraščale invazivne vrste, kot je japonski dresnik, brez sence in ustreznega življenjskega prostora za vodne organizme. Opozarjajo, da bi se voda ob nizkih poletnih pretokih lahko močno pregrevala, kar bi ob organski obremenjenosti Savinje lahko vodilo v razrast alg, anoksijo in pogine vodnega življa. Ob večjih pretokih pa naj bi po njihovi oceni izravnana in uniformna struga pospešila tok ter povečala rušilno moč vode. Kritični so tudi do ideje zaprojevanja z nizkimi pragovi, saj se sprašujejo, od kod bo v prihodnje prihajal prod, če ga v strugi gorvodno skoraj ni več.
Posebej kritični so tudi do odseka dolvodno od Mozirja, ki po njihovi oceni spominja na zastarele vodarske pristope iz preteklih desetletij. Opozarjajo na trapezast prerez struge, natančno določene naklone golih brežin in izravnan tok brez okljukov, kar naj bi pomenilo izrazit odmik od naravne rečne dinamike.
Izpostavljajo tudi problem poglabljanja struge. Po njihovem mnenju sta pretirana regulacija in odvzem proda povzročila, da se je Savinja na posameznih odsekih dokopala vse do kamninske podlage oziroma laporja.
Sicer omenjajo, da težava Savinje ni le posledica poplav iz leta 2023, temveč tudi dolgoletne slabe urbanizacije obrečnega prostora. Po njihovem mnenju je bil reki velik del prostora odvzet že precej prej, saj so se gradnje širile na nekdanja prodišča in celo v območja, ki so nekoč pripadala strugi. Obnova po poplavah pa naj bi takšne razmere še dodatno poslabšala.
Ob tem opozarjajo še na širši problem upravljanja rek v Sloveniji: "Čeprav naj bi bila Slovenija, sodeč po neštetih reklamnih prospektih naše turistične organizacije, zelena ter polna neokrnjenih vodnih biserov, je resnica precej drugačna. Reke večini odločevalcem na sončni strani Alp žal ne pomenijo kaj dosti drugega kot poligon za bogatenje prek gradnje hidroelektrarn in konceptualno popolnoma zastarelih vodarskih posegov, za večino prebivalcev pa so le ogromna kanta za smeti in odplake, ki umazanijo prikladno kar sama odnaša drugam."
Arso je brez komentarja
Z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) v strokovni brošuri o ekološkem stanju celinskih voda opozarjajo, da regulacije in ureditve struge ter raba tal v obrežnem pasu vplivajo tudi na fizikalno-kemijske lastnosti vode, med drugim na temperaturo in vsebnost kisika. Zato smo se nanje obrnili s vprašanjem, ali so bili posamezni posegi na Savinji prekomerni oziroma ali bi lahko vplivali na rečno dinamiko in poplavno varnost dolvodno. A na to vprašanje se niso želeli opredeliti, zato smo se za pojasnila obrnili tudi na Direkcijo Republike Slovenije za vode (DRSV).
DRSV: "Savinje nismo spremenili v kanal, posegi so nujni za zaščito ljudi"
Na Direkciji Republike Slovenije za vode (DRSV) so nam odgovorili bistveno obširneje. Čeprav priznavajo, da "izvedba sanacijskega programa še poteka, zato bo celovita strokovna evalvacija ustreznosti mogoča po zaključku vseh načrtovanih ukrepov", za zdaj vztrajajo, da so bili vsi "ukrepi usmerjeni predvsem v odpravo neposredne nevarnosti za ljudi in premoženje ter zagotavljanje pretočnosti strug".
Razlagajo, da so bile "projektne rešitve pripravljene v okviru projektne dokumentacije ter potrjene v predpisanih postopkih skladno z veljavno zakonodajo". Zagotavljajo, da so se vsa dela izvajala na podlagi projektne dokumentacije, za katero so bila pridobljena vsa potrebna mnenja in soglasja pristojnih institucij, torej Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) in Zavoda za ribištvo Slovenije: "Projekti sanacije so bili prilagojeni glede na pogoje, ki so jih podali ZRSVN in Zavod za ribištvo Slovenije." Poudarjajo še, da so bili tudi izvajalci gradbenih del in nadzorni inženir izbrani v postopkih javnega naročanja.
Z direkcije so za Žurnal24 navedli, da so vsa opozorila glede posameznih posegov obravnavali v okviru uradnih postopkov ter da na odsekih, kjer so prepoznali tveganja, sanacije niso izvedli, pri čemer pa sicer niso pojasnili, na katere konkretne odseke ali tveganja se to nanaša.
"Pri načrtovanju so bile upoštevane ustrezne strokovne podlage, vključno s poplavnimi kartami, hidravličnimi analizami in izračuni. Ukrepi so bili prilagojeni dejanskemu stanju na terenu po izjemno obsežni ujmi in so sledili cilju zmanjšanja neposredne ogroženosti ter stabilizacije vodnega režima," trdijo.
Zatrjujejo, da "sanacijski programi ne vključujejo posegov, ki bi bistveno spreminjali vodni režim na širšem območju", zato naj tudi ne bi povzročali dodatnih poplavnih tveganj dolvodno.
Jasno zavračajo tudi očitke, da gre za pretirano kanalizacijo, zastarele prakse ali neustrezne rešitve. Po njihovi strokovni oceni ti očitki "ne odražajo dejanskega stanja izvedenih ukrepov".
Odgovarjajo, da so "sanacijski ukrepi usmerjeni v vzpostavitev funkcionalnega stanja vodne infrastrukture in zagotavljanje varnejših protierozijskih rešitev. Ne gre za klasične regulacije vodotokov, razen na mestih, kjer erozijski procesi neposredno ogrožajo ljudi, infrastrukturo ali stabilnost struge".
Vztrajajo, da njihovi posegi niso samo "betoniranje reke", ampak da naj bi bili vsaj deloma izvedeni tudi bolj sonaravno in da naj bi se zdajšnji goli videz po koncu del vsaj delno popravil: "Kjer je mogoče, se uporabljajo na naravi temelječe rešitve, poškodovana ali odstranjena obrežna zarast pa se po izvedbi del spet vzpostavlja. Na vseh odsekih je predvidena tudi zasaditev."
Zavračajo tudi očitek, da reko samo ožijo in "stiskajo": "Investicijski projekti, ki se izvajajo vzporedno (npr. na odseku Ločica–Letuš), struge ne zožujejo, temveč jih na določenih odsekih širijo z namenom izboljšanja poplavne varnosti urbaniziranih območij. Ti projekti se izvajajo na podlagi državnega prostorskega načrta in strokovnih podlag ter združujejo tehnične in na naravi temelječe rešitve."
Savinja namreč še ni zaključena zgodba, ampak država pripravlja še širši val posegov, so nam povedali na DRSV: "Trenutno so v pripravi tudi štirje državni prostorski načrti za celovito zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje in njenih pritokih (odsek Ločica–Letuš, Spodnja Savinjska dolina, območje Mozirje–Ljubno ter območje reke Pake)."
Glede širjenja poplavnega prostora pa z direkcije opozarjajo, da to "v okviru sanacijskih del praviloma ni mogoče, saj zahteva odkupe zemljišč, ki se urejajo v okviru ločenih investicijskih projektov".
Ce nebi naredili nic bi bilo narobe, ker so nekaj naredili je spet narobe… Vse te pametnjakovice bi nagnala s krampom in lopato na teren, banda presrana!
Spomnim se desetletja nazaj, kot šmrkovec, da so se ta stari pogovarjali tam v Braslovčah kako lepe parcele so ob vodi. Pa da je ''zafu?an'' župan, ki ne pusti tam graditi. In bile so volitve, župan zamenjan in glej 20… ...prikaži več let nazaj, lepo naselje, idealno, malo nagiba, voda, komarji, ... pa pride ujma. Točno te hiše, sforsirane gradnje, po zvezah dokumenti, vse je odneslo. In vik in krik taistih, ki so si sami krivi, država pomagaj. Naj se najprej najdejo dokumenti o poplavnih območjih... potem pa??
Vedno je tako. Kar koli se naredi se najde nekdo, ki potem vsem soli pamet. Če se nič ne naredi, se zopet laja. Dosledno se držati pravila, na pasu ki je recimo samo do 10 metrov nad gladino vode, se… ...prikaži več ne sme nič graditi in ne rabimo nobenih posegov v naravo.