Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes v nagovoru poslancem državnega zbora med drugim povzela tudi besede direktorice Ljudske univerze Lendava Rahele Hojnik Kelenc, ki je na svojem Facebook profilu pred dnevi zapisala, da njihovi Romi niso drugačni, razlika je v tem, da so jim njihovi predniki ponudili roko, priložnost in možnost vključevanja v družbo.
"V Prekmurju se je postopno vzpostavljalo sožitje, ki je temeljilo na medsebojnem spoštovanju, pomoči in zavedanju, da živimo v istem prostoru in delimo skupno prihodnost. Pomembno vlogo pri tem so imeli tudi župani vseh občin v naši regiji, ki so se v preteklosti trudili omogočiti sobivanje romske skupnosti in večinskega prebivalstva - z vztrajnostjo, dialogom in pripravljenostjo poiskati skupne rešitve. To so bili majhni, a odločilni koraki, ki so omogočili, da lahko govorimo o izobraženih, zaposlenih in aktivnih Romih, ki so del naše skupnosti in prispevajo k njenemu razvoju," je zapisala Hojnik Kelenc.
Spomnila se je tudi svojih začetkov v izobraževanju odraslih. "Moje prve besede so bile: "Delala bom, kar boste hoteli, ampak s Cigani pa nikoli!" Ja, to so bile moje prve besede, četudi sem celo osnovno šolo imela sošolca Roma in v bistvu z nobenim Romom nisem imela slabe izkušnje. Sem pa slišala, da je z njimi nemogoče delati, da jih izobraževanje ne zanima in da se tako ali tako ne bodo nikoli spremenili. Ampak, tako kot je vedno v življenju... Še preden sem se dobro obrnila, sem morala v romsko naselje predstavit program osnovne šole za odrasle. Dokaz, da se zarečenega kruha največ poje. Jaz sem se ga najdela. Še danes ga imam polna usta in ga pridno žvečim. In z veseljem ga bom do konca moje aktivne dobe, pa tudi po njej. Ker je kruh dobil okus in ker ga lahko oplaknem z vsemi zgodbami o majhnih korakih in velikih zgodbah, ki me navdajajo z upanjem, veseljem in zavedanjem, da je vse mogoče."
Pogoj za uspeh: izobrazba in zaposlitev
"Z zapisom sem želela povedati, da se marsikaj da narediti, če imaš vizijo in si res želiš napredka. Predpogoj za to pa so zagotovo predšolska vzgoja, redno obiskovanje šole in zaposlitev," je pojasnila za STA.
Ko se je zaposlila na ljudski univerzi pred 20 leti, je na romsko skupnost gledala drugače, ker je vedela samo tisto, kar so ji povedali drugi. A si je v vseh teh letih nabrala dovolj izkušenj, da ve, da se napredek in vključevanje v širšo skupnost ne more zgoditi čez noč, je proces, ki traja zelo dolgo, je povedala.
"Za primerjavo lahko povem, da je bil v romskem naselju Dolga vas leta 1971 pismen samo en Rom, danes imamo med najstarejšimi le tri nepismene," je povedala. Kot je pojasnila, je bilo takratno pojmovanje pismenosti drugačno, štiri leta osnovne šole so bila ocenjena kot meja, da o človeku lahko govorimo, da je pismen.
Sedaj imajo kar nekaj visoko izobraženih Romov, med njimi je naštela novinarja Sandija Horvata, učiteljico nemščine Samanto Baranja in magistro pedagogike in sociologije Lauro Kovač, pa tudi Natašo Horvat, ki dela na ljudski univerzi in je tudi svetnica v lendavskem občinskem svetu. Prav s sodelovanjem z Romskim akademskim klubom se je naučila, da se ničesar za romsko skupnost ne dela brez romske skupnosti.
Preobrat na lokalnem nivoju
Poudarila je, da so v Prekmurju njihovi predniki začeli počasi vključevati pripadnike romske skupnosti v programe predšolske vzgoje in izobraževanje. Ob nastanku samostojnih občin so župani začeli urejati infrastrukturo v romskih naseljih, vse to je potem po njenih besedah sprožilo tudi različne aktivnosti za pripadnike romske skupnosti.
Potem pa je prišel prvi projekt večnamenskih romskih centrov leta 2017. Rome so v teh centrih informirali in jim svetovali, kako priti do poklica in dodatne izobrazbe. Spodbujali pa so tudi mlade Rome za nadaljnje izobraževanje po končani osnovni in srednji šoli. V okviru projekta so izvedli 360 delavnic v romskem naselju Dolga vas in Kamenci, vsako leto so imeli vsaj en tabor za romske otroke, pri izvajanju dejavnosti so sodelovali različni deležniki od Zdravstvenega doma Lendava do Centra za socialno delo Pomurje.
S projektom socialne aktivacije, ki je potekal do septembra 2022, so se romske ženske približale trgu dela. "Naše udeleženke spremljamo še sedaj, osem jih je še vedno zaposlenih," je navedla Hojnik Kelenc. Poleg tega pa so od leta 2016 izvedli še vrsto mednarodnih projektov, financiranih iz sredstev programa Erasmus+, prav tako v okviru programa Erasmus+ vsako leto peljejo pripadnike romske skupnosti v eno evropsko državo.
Najprej morajo pomen izobraževanja razumeti starši
Hojnik Kelenc je prepričana, da se na jugovzhodu Slovenije, kjer so se razmere poslabšale po tragični smrti Novomeščana, marsikaj da rešiti tudi drugače, in ne samo z represijo. "Najpomembnejša je izobrazba, sodelovanje lokalne skupnosti, vključevanje Romov v različne aktivnosti, tudi v zaposlovanje, in pa predvsem spodbujanje staršev, da otroke vpisujejo v vrtec in osnovno šolo. Šele takrat, ko bodo starši razumeli, kako pomembno je izobraževanje, ki ga bodo prenesli na svoje otroke, lahko začnemo verjeti v resnične spremembe," je izpostavila Hojnik Kelenc. V naselju Beltinci gredo prav zato laične pomočnice v romsko naselje, zbudijo starše in jim razlagajo, zakaj mora otrok v šolo, je spomnila.
Opozorila je, da se sistem vrednot lahko začne spreminjati z generacijo, ki je sedaj stara med 35 in 40 let. "Prvi so zaključili osnovno šolo, nekateri celo srednjo, in to so prve generacije, ki so ugotovile, da je edina pot iz začaranega kroga revščine izobraževanje, finančna stabilnost in zaposlitev. Na Ljudski univerzi Lendava je tako zaposlenih pet pripadnic romske skupnosti, ki delajo na projektih," je še dodala Hojnik Kelenc.
Predsednica Pirc Musar je na izredni seji DZ, ki jo je zahtevala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenju izgubil 48-letnik, poslancem podala svoje stališče o vprašanjih, povezanih s situacijo na jugovzhodu države. Med drugim je poudarila, da je politika skupaj zavozila in mora tudi skupaj poiskati rešitve. DZ je pozvala k utemeljenim in pravičnim zakonom brez čezmernih posegov v človekove pravice. K prevzemu odgovornosti pa je pozvala tudi pripadnike romske skupnosti.
Dolenjski Romi so v glavnemmigranti in njihovi potomci . So nikoli uspela integracija . Bi bilo fajn , če bi dobili statistične podatke recimo za zadnjih 20 let koliko se jih je rodilo , koliko umrlo , koliko se jih… ...prikaži večh je priselilo , koliko odselilo.....?
imajo vse možnosti , da pridejo do izobrazbe , le v šole je treba hoditi . Nobeden jim ne preprečuje izobrazbe , le oni sami . Osnovna šola je pri nas obvezna in nobenega ni potrebno hoditi prepričevat , da… ...prikaži več mora v šolo. To je pač obvezno . Če ne razumejo , da je potrebno hoditi v šolo se pač naj odselijo kam drugam kjer to ni obvezno..... In ne nabijati kako mora okolica sodelovati , če pa oni sami nočejo....Tudi imajo vse možnosti , da se zaposlijo samo je bolje biti na sociali.....
Vedno ista zgodba sedaj na vsakem portalu beremo kako bogi in drugačni cigoti