Smo res avtomatsko krivi, če smo pijani udeleženi v prometni nesreči

Med nekaterimi vozniki že dolgo kroži prepričanje, da če si udeležen v prometni nesreči in si bil pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, si v očeh policije avtomatsko kriv – ne glede na to, kaj se je v resnici zgodilo. A je to res? Lahko voznik, ki mu je nekdo drug izsilil prednost, kljub temu velja za povzročitelja samo zato, ker je imel nekaj promilov preveč?

Z vprašanji, ki si jih zastavlja marsikateri voznik – pa tudi marsikatera žrtev – smo se obrnili na policijo. Pojasnili so nam, kako v resnici poteka ugotavljanje odgovornosti, kakšni so postopki v primeru, da sta bila pod vplivom oba udeleženca, ter razkrili podatke o številu nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani ali zadrogirani vozniki. 

Ni avtomatske krivde – vse je odvisno od okoliščin

Na vprašanje, ali je voznik, ki je v času prometne nesreče pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, vedno avtomatsko razglašen za krivca, s policije odgovarjajo: "Če voznik s svojim ravnanjem ni pripomogel k nastanku prometne nesreče, ne more biti povzročitelj – ne glede na to, da je vozil pod vplivom alkohola." To pomeni, da alkoholiziranost ali prisotnost prepovedanih substanc sama po sebi ni dovolj za ugotovitev odgovornosti za prometno nesrečo: "Voznik ni vnaprej določen za povzročitelja prometne nesreče, kar pomeni, da ni mogoče vnaprej domnevati njegove krivde ali odgovornosti za nastalo nesrečo brez dodatnih ugotovitev in preiskave okoliščin dogodka."

Odgovornost za prometno nesrečo se ugotavlja na podlagi konkretnih dejstev, ne zgolj stanja voznika. V praksi to pomeni, da ko policist prispe na kraj prometne nesreče, mora ugotoviti vsa dejstva in zbrati dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku oziroma kazenski postopek. Ključno je, kdo je z dejanji povzročil nesrečo – npr. ali je nekdo zapeljal v križišče pri rdeči luči, prehiteval nepravilno ali odvzel prednost.

Krivi ali ne, globo za vožnjo pod vplivom vseeno dobite

Tudi če voznik pod vplivom ni povzročil nesreče, pa ga policija kaznuje za samostojen prekršek – vožnjo pod vplivom. "Vsekakor pa odgovarja za prekršek vožnje pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih snovi," policisti razlagajo, da kaznovanje zaradi kršitve prometnih pravil poteka ločeno od ugotavljanja odgovornosti za nesrečo. To pomeni, da si udeleženec v nesreči, ki je vozil pod vplivom psihoaktivnih snovi, tudi če ni kriv povzročitve nesreče, vseeno lahko prisluži denarno kazen, odvzem vozniškega dovoljenja, v hujših primerih pa tudi kazenski pregon.

Profimedia

Kaj, če sta pod vplivom alkohola oba udeleženca?

Tudi to se dogaja. S policije pojasnjujejo, da morajo v takem primeru prav tako ugotoviti, kdo je s svojim ravnanjem povzročil nesrečo, a posledice čutita oba: "Če sta oba voznika pod vplivom alkohola, se za oba voznika vodi postopek o prekršku zaradi vožnje pod vplivom alkohola oziroma drugih prepovedanih snovi."

Včasih ni mogoče ugotoviti, kdo je krivec

A kljub prizadevanjem policistov na terenu v praksi ni vedno mogoče jasno določiti, kdo je s svojimi dejanji dejansko povzročil prometno nesrečo. V takšnih primerih policija ravna previdno.

Če dokazov ni dovolj, da bi enemu od voznikov pripisali povzročitev nesreče, se to tudi uradno zapiše. Kot pojasnjujejo pri policiji: "Če policist ne more ugotoviti odgovornosti za nastanek prometne nesreče, to zabeleži v obliki uradnega zaznamka." To pomeni, da dogodek sicer ostane dokumentiran, a brez formalnega povzročitelja, kar pa ne izključuje drugih ukrepov – na primer sankcij za vožnjo pod vplivom, če so bili udeleženci pod vplivom alkohola ali drog.

Kolikšen delež povzročiteljev je pod vplivom?

S policije so za Žurnal24 razkrili statistične podatke za leti 2024 in 2025 (do 14. julija). V letu 2024 so alkoholizirani udeleženci v prometu povzročili 9,6 odstotka vseh prometnih nesreč, pod vplivom drog pa 0,7 odstotka. V letu 2025 (do 14. julija) so alkoholizirani udeleženci v prometu povzročili 9,5 odstotka vseh nesreč, pod vplivom drog pa 0,5 odstotka.

Zanimiv je še podatek, da so vozniki pod vplivom pogosto soudeleženi, vendar ne nujno odgovorni za nesrečo. Leta 2024 je bilo 153 primerov, ko je bil v prometni nesreči udeležen voznik pod vplivom psihoaktivnih snovi, a ni bil povzročitelj nesreče. Do 14. julija 2025 je bilo takšnih 66.

nika.vajnhandl@styria-media.si