Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske
konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega
sojenja v razumnem roku. Slovenija je kršila tudi 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega
pravnega varstva pred domačimi sodišči. Denarno odškodnino mora Slovenija plačati v treh mesecih po
pravnomočnosti razsodbe.
Odprava zaostankov do 2010?
Evropsko sodišče za človekove pravice je zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič
razsodilo oktobra 2005. V primeru Lukenda je državi naložilo plačilo odškodnine tožniku v višini
3200 evrov zaradi sodnih zaostankov in 965 evrov za sodne stroške. Takrat je tudi zapisalo, da
zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da so predolgi sodni
postopki v Sloveniji velika težava. Ljubljana je zatem oblikovala tako imenovani projekt Lukenda,
katerega cilj je odprava sodnih zaostankov do konca leta 2010.
Sodišče v Strasbourgu je sicer maja letos v primeru Grzinčič proti Sloveniji razsodilo, da
ima Slovenija od 1. januarja letos učinkovito pravno sredstvo za varstvo pravice do sojenja v
razumnem roku oziroma pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Evropsko sodišče za človekove
pravice je tako zdaj pristojno le za primere, ki so bili pred slovenskimi sodišči končani pred 1.
januarjem in so stranke nato vložile pritožbo na sodišče v Strasbourgu.
10
ogledov
Sodni zaostanki praznijo žep
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je razsodilo v štirih primerih proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov in tožnikom priznalo skupno 12.000 evrov odškodnine in 3964 evrov sodnih stroškov.
