Predsednica sodniškega društva
Janja Roblek je za zurnal24.si dejala, da gre v tem primeru za odpravo krivic
zaradi premalo izplačnih plač. Po njenih podatkih je pred sodišči že kar nekaj tožb sodnikov, do
zdaj pa je pravnomočna ena sodba.
"Zneski so različni glede na delovno dobo sodnika. Gibljejo pa se med 15 tisoč in 20 tisoč
evrov, nekateri tudi do 50 tisoč evrov," je dejala Roblekova. Po besedah sogovornice so se
sodniki za tožbe odločili lani, ko so želeli s takratnim ministrom za javno upravo
Gregorjem Virantom rešiti ta problem.
"Naleteli smo na nekakšno zaničevanje in nobene pripravljenosti ni bilo, da bi dosegli
dogovor."
Pripravljeni na dogovor z državo
Roblekova je ob tem dodala, da je s problemom seznanjena tudi sedanja vlada in da so sodniki
pripravljeni na dogovor z državo.
"Pričakujemo, da prvi korak naredi država. Med usklajevanjem smo izpostavili ta problem in
pričakujemo neko ponudbo. Ni res, da se nismo pripravljeni pogovarjati. Treba je priznati napako in
iskati rešitve," pravi sogovornica in dodaja, da je do podobnih problemov prihajalo tudi v
letih 1992, 1993 in 1996, a se je takrat oblast takoj odzvala, priznala napako in sklenila
poravnavo s sodniki.
Številke |
|
60 do 70 milijonov evrov
naj bi po najbolj črnem scenariju znašala skupna vsota zahtevkov sodnikov.
|
Pri vsem skupaj se zastavlja vprašanje, ali bodo lahko sodniki objektivno sodili o pritožbah svojih kolegov, saj naj bi bil v njihovem interesu ugoden razplet za tožnika. Roblekova je očitke zavrnila. "Vsak sodnik o svoji zadevi zagotovo ne bo odločal. Če je v Ljubljani, bo primer zagotovo odstavljen na sodišče v drugem kraju. Sami pa o svoji zadevi ne bodo odločali," je zatrdila Roblekova.
Vrhovno sodišče: Vložen en predlog za revizijo
Na ministrstvu za pravosodje so s tožbami sodnikov seznanjeni in so za zurnal24.si dejali, da je na vrhovno sodišče vložena revizija omenjenih sodb in da čakajo na njihovo odločitev. "Vrhovno sodišče se lahko odloči, ali revizijo izpelje ali ne," je dejala tiskovna predstavnica na pravosodnem ministrstvu Olga Golup.
Ker so tožbe vložili tudi državni pravobranilci in da ti ne bi odločali sebi v prid, jih je ministrstvo pozvalo, naj zadeve dobijo tisti pravobranilci, ki niso sami vpleteni. "Oni zagotavljajo, da bodo to storili," je še dejala Golupova.
Na Vrhovnem sodišču RS so za zurnal24.si povedali, da je bil do zdaj vložen en predlog za dopustitev revizije (opr. št. VIII DoR 20/2009), vendar za zdaj o njem še ni bilo odločeno.
Sklep "pozabil" potrditi državni zbor
Problem s premalo izplačanimi sodniškimi plačami se sicer vleče že vse od leta 1993, ko je takratna komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve s sklepom zmanjšala osnovo za obračun poslanskih plač. Ker so sodniške plače vezane na osnovo za obračun poslanskih plač, so dvajset odstotkov nižje plače začeli izplačevati tudi sodnikom, a so pri tem pozabili omenjeni sklep potrditi še v državnem zboru.
Sodniki so to opazili in sprožili tožbe za premalo izplačane plače. Ker so zahtevki pred letom 2003 zastarali, sodniki s tožbami zahtevajo razliko v plači od leta 2003 do 2008. Po poročanju Dnevnika naj bi po najbolj črnem scenariju, če prištejemo še zamudne obresti, skupna vsota zahtevkov znašala med 60 in 70 milijonov evrov. Do zdaj pa naj bi bilo vloženih 600 tožb.
