Z naslednjim mesecem stopijo v veljavo določbe, ki spreminjajo pogoje študentskega dela, a ministrstvo že pred uveljavitvijo sprememb napoveduje novo reformo. Preoblikovanje študentskega dela, ki je preteklim vladam povzročalo nemalo težav, se je Cerarjeva vlada tako lotila nekoliko bolj iznajdljivo - s pomočjo Zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf).
Tokrat bodo spreminjali sistemsko
Ključne spremembe – povečanje prispevkov, minimalne urne postavke in uvedba pokojninske dobe – je vlada tako uzakonila že po nujnem postopku. Na ministrstvu potrjujejo, da so ključni elementi, ki so si jih zadali, že pod streho: "Če sprejeti dogovor primerjamo s predlogom Zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov, ki se je pripravljal v času mandata prejšenje vlade, lahko ugotovimo da povzema ključne rešitve, pri katerih je bila stopnja usklajenosti tako med ministrstvom kot študentsko organizacijo pa tudi socialnimi partnerji najvišja."
Z novo "reformo“, ki jo je ministrstvo za delo prejšnji teden po vladnem posvetu uvrstilo med ključne cilje svojega delovanja, pa naj bi področje uredili še sistemsko, s čimer se po besedah ministrstva strinjajo tudi študenti. Sistemska reforma naj bi tako uvedla tudi centralno evidenco, vse spremembe pa naj bi že upoštevale analizo stanj in učinkov že izvedenih ukrepov na tem področju. Na vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno vse spremembe študentskega dela uvesti hkrati, pa na ministrstvu niso odgovorili.
V skladu z zavezo, ki so jo študenti podpisali z ministrstvom, naj bi v prvi polovici leta vzpostavili tudi sistem za beleženje in priznavanje neformalnih pridobljenih znanj in delovnih izkušenj študentov in dijakov.
S prihodnjim mesecem minimalna urna postavka
S 1. februarjem poleg plačevanja prispevkov za pokojninsko blagajno začne veljati tudi minimalna urna postavka 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto. Študent bo tako 15,5 odstotka od svojega zaslužka namenil za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, delodajalec pa bo v ta namen plačal še dodatnih 8,85 odstotka.
Namesto dosedanjega zaslužka 100 evrov, bo po novem predlogu študent prejel le 84,5 evra. Pri vplačilu prispevkov v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače, prejel mesec pokojninske dobe. Z zaslužkom približno 910 evrov bruto si bo posameznik prislužil mesec pokojninske dobe, z zaslužkom nekaj več kot 1820 evrov bruto pa dva meseca pokojninske dobe.
Pa začnimo z varčevanjem:- v parlamentu.- v vladi,- v agencijah,- v direktorjatih,- v javnih naročilih,- v državnih firmah,- v vojski,- v organih lokalne uprave.....