Gre za projekt, v katerem so sodelovali številni laboratoriji in Telekom Slovenije ter nekateri drugi partnerji, glavno vlogo pa so prevzeli Fakulteta za elektrotehniko, laboratorij za telekomunikacije in Telekom Slovenije. "Tudi v bodoče bosta univerza in naša fakulteta šla v smeri povezovanja interdisciplinarnih področij med sabo. To je pomembno sporočilo. Druga pomembna zadeva je, da je prenos znanja zadnje čase ključen. In prenos znanja ni samo iz univerze v podjetja, ampak tudi iz podjetij in institucij nazaj na univerzo. Ker danes je razvoj tako hiter, da z navadnimi izobraževalnimi cikli sploh ne moreš slediti razvoju. In brez tega dvosmernega povezovanja institucij, podjetij, fakultete, univerze, laboratorijev ne moreš biti več v špici razvoja česarkoli," je dejal Andrej Kos, vodja laboratorija za telekomunikacije.
"Danes je poseben datum, 2. 2. 2026, prelomen, ta datum ima neko simboliko. Za Telekom Slovenije je zelo pomembno sodelovanje s Fakulteto za elektrotehniko. Vemo in se zavedamo, da je sodelovanje pomembno v obeh smereh. Nekako z vidika razvoja mobilnih komunikacij pete generacije stojimo nekje na sredini poti. V Slovenijo smo komercialno 5G javno omrežje pripeljali pred petimi leti in takrat povedali, da bo to pot razvoja, po eni strani hitrega, po drugi strani postopnega. Vse seveda temelji na pametni uporabi razpoložljivega spektra, ki ni tako samoumevna oziroma tako enostavna, kot morda izgleda takrat, ko se kakšne frekvenčne dražbe načrtujejo ali razpisujejo," pa je poudaril Matjaž Beričič, direktor omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije.
"Telekom Slovenije je postopno nadgradil in moderniziral naše mobilno omrežje v zadnjih dveh letih zelo intenzivno in s tem dosegel zastavljene cilje, predvsem to, da ima z vidika uporabnikov in tudi z vidika neodvisnih meritev zagotovo najbolj zanesljivo, najbolj hitro, najbolj odzivno, torej najboljše javno mobilno omrežje," je še izpostavil na predstavitvi, kjer so strokovnjaki s Fakultete za elektrotehniko predstavili rekorden prenos podatkov z bazne postaje do uporabnika, in sicer kar 2,4 gigabita na sekundo na 26 gigaherčnem frekvenčnem pasu (današnje najhitrejše bazne postaje temeljijo 1,8 in 3,6 GHz frekvenčnem pasu).
Telekom Slovenije je v javnem omrežju moderniziral preko 1300 baznih postaj, pravi Beričič.
V prvi vrsti bo takšen prenos podatkov, ki se bo sicer v prakso implementiral šele čez nekaj mesecev, morda celo leto ali dve, koristen za poslovne uporabnike, predvsem v multimediji in oddajanju televizijskega signala kamer s terena neposredno v medijsko hišo/studio. Klemen Pečnik in Anže Zadravec z ljubljanske fakultete za elektrotehniko sta demonstrirala tudi upravljanje televizijske kamere na daljavo.
Uporabno tudi za gasilce
Pečnik in Zadravec sta poudarila, da bodo temu sledila še druga področja, kot so upravljanje gradbenih strojev na daljavo, zdravstvo, kmetijstvo, pa tudi gasilske intervencije, kjer je zelo pomembna ustrezna in dobra komunikacija. Kako pomembna je vzpostavitev začasnega mobilnega omrežja, smo videli pri poplavah avgusta 2023. "Gre za proces, ki je trajal dolgo časa, to smo se učili dve leti, da smo sestavili nekaj takega," so izpostavili na Fakulteti za elektrotehniko in dodali, da so se k temu projektu začeli pripravljati že pred več kot dvema letoma.
Novost bo še posebej uporabna pri prenosu slike iz 5G omrežja, saj omogoča izjemno hiter prenos slike z manj kot pol sekunde zamika, kar smo ob demonstraciji lahko videli tudi na lastne oči. To pa pomeni precej lažjo komunikacijo med TV-voditeljem v studiu in novinarjem na terenu, saj bo zakasnitev slike precej manjša (zdaj do 2 sekundi, s to tehnologijo pa manj kot pol sekunde).
"Tukaj sva z Anžetom prebila veliko ur, namreč ni dovolj le hitrost omrežja za to, da zadeva pride iz ene poti na drugo. Tisto, kar je pomembno pri taki produkciji, je, da dobimo mi vse signale, ki jih potrebujemo v obe smeri, se pravi, od kamere do naše režije in tudi od režije nazaj, torej da lahko kamero upravljamo na daljavo, kjerkoli že smo," je poudaril Pečnik.
Na Telekomu Slovenije so sicer pojasnili, da v praksi še nobena bazna postaja ni opremljena s tovrstno tehnologijo, v prihodnosti pa bodo sledili potrebam s terena. Kot je izpostavil Beričič, so si zadali cilj, da najpozneje do sredine tega leta začnejo z vzpostavljanjem tovrstnih omrežij, ki so sicer do okoli dvakrat dražje kot štirikratno zmogljiva bazna postaja na 3,5 GHz pasu (takšne, kot jih imamo danes).
Kar se tiče dometa, obstajajo različne variante, in sicer 150-200 metrov (indoor različice), pa tudi poslovne povezave po celo nekaj kilometrov dometa, a obvezno brez ovir med bazno postajo in terminalom. "Vreme je absolutno lahko problem, pri manjših dometih je to manjši problem," je še podčrtal Beričič.
dezurni@styria-media.si
Kitajci bi po takšni informaciji rekli, če se hecamo..
a je to možno