To je resnica o čakalnih dobah domov za starejše

"Za 90 let starega očeta in 80 let staro mamo sem iskala dom za starejše občane in ugotovila, da ne obstaja centralna točka, ki bi združevala vse domove v Sloveniji in prosilcu omogočala, da na enem mestu izbere na primer pet ali celo več domov ter jim preprosto z nekaj kliki pošlje vloge za sprejem ter se tako postavi v čakalno vrsto," svojo pripoved o iskanju prostega mesta v domovih starejših občanov začne bralka. 

"Prošnjo je treba poslati v vsak dom posebej, izjema je le pri izvajalcih, ki imajo več domov. V tem primeru v enega od teh oddaš prošnjo in od tam jo razpošljejo tudi v druge svoje enote, če tako želiš. Pa vendar ti v tem domu ne znajo povedati, kakšna so pravila v njihovem drugem domu, kakšne zmogljivosti imajo, pravzaprav ti ne odgovorijo na nobeno vprašanje, povezano z drugimi njihovimi domovi." 

Opozorila je še, da je vloga za sprejem univerzalna za vse domove, medtem ko je obrazec, s katerim družinski član potrdi, da bo po potrebi doplačeval manjkajoči del oskrbnine, za vsak dom drugačen. "Moti me tudi to, da zdravniško spričevalo, ki ga je treba obvezno priložiti k vlogi, velja samo en mesec. Torej je le en mesec časa, da razpošlješ vse vloge oziroma si ogledaš vse potencialne domove. Pridobitev zdravniškega spričevala pa pomeni, da mora upokojenca pregledati osebni zdravnik, za spričevalo pa je treba plačati 28 evrov." 

Vloženih 95 tisoč prošenj, v resnici bi v dom takoj šlo le tri tisoč ljudi

Na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije si je mogoče ogledati Pregled prošenj in prostih mest v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih.

Za skupaj nekaj več kot 22 tisoč postelj v domovih za starejše je tako vloženih 96 tisoč prošenj za sprejem, prosilcev pa naj bi bilo več kot 39 tisoč. Aktualnih prošenj, torej tistih, ki bi v dom takoj tudi šli, naj bi bilo več kot 39 tisoč, prosilcev pa naj bi bilo več kot 19 tisoč. 

"Kot evidentirane (aktivne) so prikazane vse popolne in sprejete prošnje, za katere dom vodi postopek po veljavnem Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Kot aktualne so zabeležene tiste prošnje, za katere odgovorna oseba oziroma komisija pri izvajalcu ve, da prosilec želi takojšnjo namestitev," je pojasnil Denis Sahernik, sekretar SSZS.

Po njegovih besedah so podatki načeloma ažurni, "vendar odražajo predvsem to, kar ob oddaji prošnje označijo prosilci sami ali njihovi svojci oziroma bližnji. Pogosto se še vedno dogaja, da se prošnje vlagajo vnaprej (na zalogo), čeprav prosilci dejansko še niso pripravljeni na sprejem v dom". Nič nenavadnega ni, da imajo v nekaterih Domovih starejših občanov prošnje, ki so bile oddane pred 20 leti ali še dlje nazaj.

V enem od domov naj bi tako že skoraj dvajset let vsakič, ko se sprosti kakšna soba, poklicali gospoda, ki je že ves ta čas prvi v čakalni vrsti, a doma še zdaj ne potrebuje, smo izvedeli neuradno.

"Vrstni red po prispetju prošnje je zgolj eden od kriterijev, ki po pravilniku vplivajo na hitrost sprejema. Zaradi tega ne moremo trditi, da ima prosilec, ki ima prošnjo vloženo že desetletje, v vseh primerih večjo možnost za hitrejši sprejem."

Številke odražajo število prošenj in ne število prosilcev. "Socialni delavci ocenjujejo, da je prosilcev, ki bi namestitev zares želeli oziroma potreboval takoj, med dva in tri tisoč," je povedal Sahernik. Posamezni prosilec ima namreč lahko vlogo oddano v več domovih hkrati, česar pa socialni delavci v posameznih domovih ne vedo. Socialni delavci namreč nimajo vpogleda v to, v katere druge domove je bila prošnja oddana, zato morajo vsako prejeto vlogo obravnavati enakovredno, je opozoril Sahernik.

V novem domu v Žireh je vse nared za sprejem stanovalcev. arhiv SeneCura

Predstava, da bo zaradi prošnje, ki je bila vložena že dolgo nazaj, sprejem v dom mogoč hitro, je precej pogosta. Vendar je v praksi zaradi številnih nujnih prošenj ter raznolikih potreb in okoliščin prosilcev to pogosto nemogoče.

"Na hitrost sprejema vpliva več dejavnikov: individualne želje prosilca, vrstni red po prispetju prošnje oziroma dolžina čakalne dobe, zdravstveno stanje prosilca, bližina stalnega bivališča prosilca in njegovih svojcev ter drugi socialni razlogi, ki določajo nujnost sprejema. Ko je uporabnik sprejet v dom, socialni delavci prejmejo obvestilo o sprejemu. Takrat lahko spremenijo status prošnje in preverijo, ali prosilec želi premestitev v njihov dom ali pa se prošnja lahko umakne," je opisal postopek.

Dvoposteljna soba za par je misija nemogoče

Bralka je izpostavila še eno neprijetno dejstvo. "Dvoposteljno sobo za par je praktično nemogoče dobiti, čakalna doba zanjo je še bistveno daljša, kot če bi mama in oče pristala na to, da sta sicer v dvoposteljni sobi, vendar ne skupaj, oče pač z nekim sostanovalcem, mama pa s sostanovalko. Da o možnosti studia ali apartmaja v domu sploh ne govorim, teh je izjemno malo, da bi par lahko prišel do takšne nastanitve, pa je praktično nemogoče. Mar ni logično, da bo par, ki se odloči za nastanitev v domu, bival v isti sobi ali apartmaju?" se spašuje. 

Sahernik pojasnjuje, da so težave z istočasnim sprejemom zakoncev, saj imajo pogosto različne potrebe. "To otežuje namestitev v isto sobo, ker mora biti za to hkrati prosta celotna dvoposteljna soba. Poleg tega je delo v domu organizirano po oddelkih, zato na primer ni mogoče na stanovanjski oddelek sprejeti osebe, ki potrebuje obsežno pomoč pri vsakodnevnih opravilih in aktivnostih," je pojasnil.

Bo sistem dolgotrajne oskrbe prinesel spremembe?

Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe bi lahko pomenila priložnost za spremembe na področju nadzora nad čakalnimi vrstami, ki bi prinesle večji nadzor in boljšo preglednost. "Načeloma naj bi se ob oddaji vlog za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na vstopnih točkah in vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema vzpostavila enotna čakalna vrsta. Zaenkrat pa še ne vemo, kaj čakalna vrsta pomeni za upravičenca do dolgotrajne oskrbe v instituciji, saj se Zakon o dolgotrajni oskrbi še ne izvaja v polnem obsegu in se Skupnost sooča z enakimi vprašanji," je na neodgovorjena vprašanja opozoril Sahernik.  

"Socialni delavci so v preteklosti večkrat poudarili, da bi bilo smiselno vloge oddajati šele takrat, ko dejansko nastane potreba po sprejemu v dom. Po še vedno veljavnem Pravilniku mnogi socialni delavci sami skozi leto preverjajo aktualnost posamezne prošnje, pa tudi ob prejemu obvestila o sprejemu prosilca v drug dom, da bi imeli podatek, ali lahko prošnjo umaknejo iz čakalne vrste," je povedal sogovornik. "Večkrat je bila izpostavljena tudi dilema glede vlog, ki so vložene v več domovih hkrati, saj to pomeni podvajanje postopkov na sejah komisij za sprejem, ki v vseh domovih obravnavajo isto prošnjo in presojajo ustreznost istega prosilca."

Anže Petkovšek

Vzpostavili naj bi centralni sistem spremljanja čakalnih seznamov

Zakon o dolgotrajni oskrbi v 34. členu opredeljuje uvedbo čakalnih seznamov. Na osnovi tega naj bi bil vzpostavljen centralni sistem spremljanja čakalnih seznamov, pravijo na ministrstvu. V petem odstavku omenjenega člena piše, da "podrobnejši postopek uvrstitve na čakalni seznam, izbrisa iz čakalnega seznama, sprejema in rezervacije pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe določi minister".

Iz drugega odstavka 34. člena je razvidno, da bodo upravičenci lahko osebni načrt za izvajanje iste pravice sklenili pri več izvajalcih dolgotrajne oskrbe. "O uvrstitvi na čakalni seznam odloča izvajalec dolgotrajne oskrbe glede na stopnjo nujnosti, kategorijo upravičenosti in podatek o prednostni izbiri izvajalca dolgotrajne oskrbe po vrstnem redu. Na čakalnem seznamu pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe se vodijo naslednji podatki: 1. zaporedna številka uvrstitve upravičenca, 2. datum in ura vloge upravičenca, 3. ime in priimek upravičenca, naslov in kontaktni podatki (e-naslov ali telefonska številka), 4. datum obvestila upravičencu o uvrstitvi na čakalni seznam, 5. stopnja nujnosti in kategorija upravičenosti, 6. podatek o črtanju s čakalnega seznama (razlog in datum), 7. podatek o prednostni izbiri izvajalca dolgotrajne oskrbe po vrstnem redu," piše v zakonu.

Izvajalec dolgotrajne oskrbe bo moral voditi več čakalnih seznamov, in sicer glede na stopnjo nujnosti in kategorijo dolgotrajne oskrbe ter glede na podatek o prednostni izbiri izvajalca dolgotrajne oskrbe s strani upravičenca. Izvajalec bo moral upravičencu ali njegovemu zakonitemu zastopniku na njegovo zahtevo "sporočiti, na katerem mestu po vrstnem redu nerešenih vlog se nahaja njegova vloga za namestitev oziroma v katerem času je pričakovati njegovo vključitev".

Na veliko vprašanj še ni odgovorov

"Področje institucionalnega varstva za starejše je na pragu pomembnih sprememb, ki s seboj prinašajo številna vprašanja in še vedno nedorečene rešitve. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije si prizadevamo, da bi bile spremembe usmerjene predvsem v dobrobit starejših in prilagojene njihovim dejanskim potrebam. Vse napore usmerjamo v to, da bo sistem urejen po meri uporabnikov ter bo zagotavljal kakovostno, dostopno in varno oskrbo," pravi Sahernik.

Na nedorečene rešitve opozarja tudi bralka, ki opisuje izkušnjo iz enega od domov v okolici Ljubljane. "Cena nastanitve za par, če bi slučajno imela srečo in dobila dvoposteljno sobo z lastno kopalnico, bi bila 3000 evrov na mesec. O tem, da bo od decembra dalje veljalo določilo o plačilu zgolj nastanitve, pa mi avgusta niso znali povedati nič, saj ne vedo, kako bodo zaračunali vsak nadstandard. Mednje pa, kot so me poučili, spada balkon, hladilnik v sobi, morebitna čajna kuhinja, klimatska naprava, lastna kopalnica v sobi. Posledično tudi ne vedo, kakšna bo cena apartmaja." 

"Socialna delavka, ki je bila izjemno prijazna, mi je svetovala, naj za starša poiščem pomoč na domu in jo plačam. Še vedno bo cenejše, če negovalki oziroma gospodinji plačate 1500 evrov na mesec, kot da plačujete domsko oskrbo," je povedala bralka. Z novo dolgotrajno oskrbo bodo domovi, še bolj, kot so zdaj, postali negovalne bolnišnice za najbolj obnemogle, so ji povedali in dodali, da "je za zdaj videti, da bo vse večji poudarek na oskrbi na domu in ne v domovih."

dezurni@styria-media.si