Ljubljanske mlekarne so kot prvo slovensko podjetje zaprle interno snovno zanko za tetrapak embalažo.
"Zadnji dve leti je govoriti o ekologiji in varovanju okolja izredno moderno, a naše podjetje je k temu naravnano že dlje časa," je ob predstavitvi projekta krožnega gospodarstva za embalažo povedal Tomaž Žnidarčič, direktor Ljubljanskih mlekarn. Omenjeno je po njegovih besedah le zadnji korak v vrsti okoljsko naravnanih, med katerimi je poleg recikliranja, za katerega skrbijo vsi zaposleni, tudi prizadevanje za to, da v proizvodnji porabijo manj vode in energije.
Prikaz krožnega gospodarstva na način z recikliranjem embalaže v Ljubljanskih mlekarnah.
V projetku krožnega gospodarstva Z embalažo Tetra Pak do robčkov sodelujejo še Tetra Pak, Dana, Mercator ter Eko iniciativa.
Embalažo predelajo v Italiji
Iz ostankov embalaže Tetra Pak, ki nastanejo v proizvodnji Ljubljanskih mlekarn, papirnica Lucart v Italiji izdeluje robčke, papirnate brisače in higienski papir, tega pa Ljubljanske mlekarne odkupujejo za svojo interno uporabo.
"Recikliramo v drugih državah, v Sloveniji žal reciklaže še ni," je ob predstavitvi postopka povedal svetovalec družbe Tetra Pak za okoljske zadeve Gregor Cerar. "Gre za enostaven postopek, ki poteka v papirnicah, zgolj z uporabo vode, brez drugih kemikalij."
Prikaz krožnega gospodarstva na način z recikliranjem embalaže v Ljubljanskih mlekarnah.
V velikih kadeh v papirnicah poteka enak postopek, kot ga vidimo na zgornji sliki, le da so dimenzije mnogo večje. V vodo stresejo embalažo, vse skupaj vrtijo, dokler ne nastane kaša. Embalaža je sestavljena večinoma iz kartona, ki se v postopku mešanja loči od polietilena in aluminija.
Papirnate robčke in toaletni papir nazaj v mlekarne
Iz kartona v nadaljevanju oblikujejo različne higienske izdelke, kot so robčki in brisače, medtem ko se aluminij pri reciklaži embalaže iz Ljubljanskih mlekarn uporabi denimo za držala za robčke oz. toaletni papir.
Prikaz krožnega gospodarstva na način z recikliranjem embalaže v Ljubljanskih mlekarnah.
Do reciklaže pride le v primeru, če mi kot potrošniki ločimo odpadno embalažo in jo vržemo v rumen zabojnik. "Če se embalaža ne zbira, je ne moremo predelat," opozarja Cerar. "Zadeva se začne pri nas v podjetju, saj recikliramo odpadno embalažo, ki nastane v različnih fazah proizvodnje, ko pa smo doma, je ključno, da kot potrošniki embalažo sploščimo in jo vržemo v rumen zabojnik."
Prikaz krožnega gospodarstva na način z recikliranjem embalaže v Ljubljanskih mlekarnah.
Za potrebe proizvodnje mlečnih izdelkov v Ljubljanskih mlekarnah letno nastane približno 160 ton ostanka embalaže, ki ga v celoti vključijo v sistem zapiranja snovne zanke z namenom ustvarjanja reciklirane surovine za nove izdelka.
Embalaža v podjetje pride v kolutih
V tovarno embalažo dobijo v kolutih, stroji v eni minuti naredijo 133 litrskih kosov. "Polietilen in aluminij skrbita za to, da lahko embalažo zvarimo," pojasnjuje Robert Janežič, vodja proizvodnje trajnih izdelkov pri Ljubljanskih mlekarnah. Odpadno embalažo, ki nastane pri tem, shranijo v posebne zabojnike in jo nato stisnejo v bale ter skladiščijo v posebnem ekološkem otoku. Od tam bale odpeljejo v papirnico.
Prikaz krožnega gospodarstva na način z recikliranjem embalaže v Ljubljanskih mlekarnah.
Novinarček še enkrat preberi članek: Vse to ne nastane iz tega kar mi mečemo v rumen zabojnik, ampak zgolj iz ostankov embalaže v LM.
pri nas so sami nesposobnezi in lopovi