Trgovka iz Mercatorja mora prispevati, da ima lahko njen sosed v garaži teslo

David Jug Saša Despot

Od takrat še nikoli nisem kupil novega, vedno rabljenega, pri nakupu pa so na vrhu seznama lastnosti, ki jih mora izpolnjevati, varnost, cena in starost oziroma prevoženi kilometri. No, pa da ima kolikor toliko velik prtljažnik. Električen me ne zanima, ker se z avtom vozim malo, poleg tega živim v stanovanjskem bloku in si logistične nočne more s polnjenjem, da ne govorim o pregovarjanju s sosedi, raje niti ne predstavljam.

Zakaj to pišem? Pred dnevi sem se s kolesom peljal iz službe proti domu, ko so pri prehodu prek Šmartinske ceste, kjer sem čakal zeleno luč na semaforju, v tistih dveh ali treh minutah mimo mene švignile štiri tesle, ki stanejo tja do 60 tisoč evrov. In me je spet začelo žuliti ... nič nimam proti električnim avtom, se pa že nekaj časa sprašujem o smiselnosti državne politike subvencij električnih vozil (EV).

Statistike po modelih oziroma tipih subvencioniranih osebnih električnih vozil ne vodijo, je pa bila lani najvišja subvencija 7.200 evrov, prav toliko znaša letos, sicer pa je odvisna tudi od vrednosti vozila – za dražje modele je subvencija malce nižja.

Za potrebe tega besedila sem ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je za to področje zadolženo, prosil za nekaj podatkov. Slovenija je v šestih letih – od 2019 do 2024 – lastnikom električnih vozil izplačala skoraj 45 milijonov evrov. Z drugimi besedami, 8.643 lastnikov je v tem času v povprečju prejelo 5.129 evrov.

Sprašujem se, zakaj bi morala trgovka v Mercatorju ali pa delavec za tekočim trakom v Revozu, pomagati pri nakupu sosedove tesle, ki jo avto trgovci prodajajo za 50 tisoč evrov, če zaokrožimo. Ali pa - še bolj tragikomično - prispevati za e-beemve, ki si ga za 65 tisočakov v službeni garaži želi direktor nekega slovenskega podjetja. Davkoplačevalci bi obema primaknili 4.500 evrov.

Na način, kot so zastavljene, trenutne državne pomoči v imenu zelenega prehoda predstavljajo le subvencioniranje razkošnejšega življenja premožnih. Zgornja omejitev vrednosti EV, za katero kupec še dobi subvencijo, je namreč 65 tisoč evrov. Ne razumem najbolje, zakaj bi morala država nekomu, ki ima tako debelo denarnico, da si lahko privošči avto za ta denar, dodati tistih nekaj tisočakov.

Če zeleni prehod na področju mobilnosti pomeni, da bomo davkoplačevalci bogatim sponzorirali električne avte, naj raje ostane le na papirju. Pozna kdo trgovko, ki bi se vozila s 50 ali 60 tisoč evrov vrednim avtom? Morda bo kdo rekel, pa saj lahko dobi subvencijo za rabljen električni avto. Drži, a če pogledamo povprečno vrednost subvencije, lahko sklepamo, da gre največji delež iz te malhe za vozila iz višjega razreda.

Že nekaj časa proizvajalci na tržišča (tudi slovensko) pošiljajo električne avte, ki se brez subvencije prodajajo med 20 in 25 tisočaki, pa tudi za manj. Ne gre seveda za luksuz, kot so ga nekateri vajeni, a če želi država spodbuditi množičnejši prehod vozil z bencinskega na električni pogon, naj pomaga tistim, ki si brez državne pomoči tega ne morejo privoščiti, pa bi radi skočili na ta vlak. Treba je le znižati mejo vrednosti vozil, ki so do subvencije upravičena.

Ne le, da bo zrak čistejši, ker si bo EV lahko privoščilo več ljudi, tudi trgovkam iz Mercatorja se prej ali slej ne bo treba več voziti z marutiji ali podobnimi krstami na kolesih. Zelenega prehoda prav gotovo ne bomo dosegli, če električni avto v garažo zapelje le tistih nekaj zgornjih odstotkov najbogatejših Slovencev.

In še enkrat, električni avti me prav nič ne motijo, sosedu in drugim pa prav nič ne zavidam, če so si ga kupili. Ravno nasprotno, če je nekdo pripravljen denar investirati v luksuz na štirih kolesih, mu ga iskreno in od srca privoščim. Toliko bolj, če dobi kurjo polt, ko ga pospeški električnega motorja prilepijo v sedež. Moti me le, da morava za njegove užitke plačevati tudi jaz in tisti delavec za tekočim trakom v Revozu.

Ker sem prepričan, da je marsikdo firbčen, kaj vozim danes, dovolite, da radovednost potešim. Ford C-Max, letnik 2018. Kupil sem ga lani za okoli 10 tisoč evrov, prevoženih je imel 31 tisoč kilometrov.

david.jug@styria-media.si