Reka Drava, ki v Slovenijo iz Avstrije priteče pri Dravogradu, je v silovitih poplavah v začetku novembra 2012 povzročila veliko škode na javni in zasebni lastnini v Avstriji in Sloveniji. Oškodovanci v Sloveniji so za takratno izjemno hitro in veliko naraščanje Drave okrivili avstrijsko družbo Verbund zaradi domnevno neustreznega upravljanja hidroelektrarn na Dravi v Avstriji, a ta očitke vseskozi zavrača.
Na slovenskih sodiščih v Mariboru, Slovenj Gradcu in na Ptuju so oškodovanci zoper Verbund vložili okoli 80 tožb, s katerimi so po preteklih podatkih sodišč zahtevali skupno za okoli 107 milijonov evrov odškodnin.
Obravnave teh tožb so pred slovenskimi sodišči v različnih postopkovnih fazah, mnoge so bile zavrnjene oz. zaključene v prid Verbundu, nekatere, denimo na slovenjgraškem sodišču, so ponovno na začetku obravnave, le v enem primeru pa je po doslej znanih podatkih bila objektivna odgovornost za poplave pravnomočno pripisana Verbundu.
Odločajo o višini odškodnine
Gre za tožbo Rancarskega društva Malečnik, ki je od Verbunda terjalo plačilo 12.690 evrov zaradi škode v skladišču društva. Z vmesno sodbo je Okrajno sodišče v Mariboru maja 2022 odločilo, da je tožbeni zahtevek društva v celoti utemeljen, in da je Verbund objektivno odgovoren za poplave. Tej sodbi so sledili različni pravni postopki, ki so naposled privedli do odločitve Višjega sodišča v Mariboru decembra lani, ki je pravnomočno potrdilo objektivno odgovornost Verbunda za poplave novembra 2012.
A tudi v tem primeru postopek še ni končan, predvideno je namreč nadaljevanje obravnave za določitev višine odškodnine. "Zaenkrat še ni prišlo do rešitve zadeve Rancarskega društva Malečnik na sodišču. Z moje strani pa potekajo intenzivni poskusi poravnave, vendar zaenkrat še nimamo končnega rezultata," je za STA pred dnevi pisno sporočila pravna zastopnica društva, odvetnica Magda Vraničar.
Državo poziva k oblikovanju mehanizma za pravično povračilo škode
Ta je ob 13. obletnici poplav z današnjim sporočilom za javnost ponovno - kot podobno pred tem že julija letos, a neuspešno - pozvala državo k vzpostavitvi mehanizma za pravično povračilo škode vsem oškodovancem, po poplavah novembra 2012 evidentiranim v sistemu Ajda, in ne le tistim, ki so vložili tožbe proti Verbundu. Država se je sama poravnavala z Verbundom.
Ob tem je javnosti posredovala tudi odgovor, ki ga je oktobra letos prejela po prvem pozivu in pod katerim je podpisan minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Ta je spomnil, da je bilo po poplavah novembra 2012 v okviru programa odprave posledic neposredne škode na javni in zasebni infrastrukturi razdeljenih več kot 30,7 milijona evrov državnih sredstev.
Hkrati pa minister v tem odgovoru prvič javno navaja, da je del škode zaradi poplavljanja reke Drave novembra 2012 posledica neustreznega ravnanja družbe Verbund. Kot je zapisal, je bilo naknadno ugotovljeno, da je na porečju reke Drave "zaradi neustreznega ravnanja z zaporničnimi sistemi v upravljanju podjetja Verbund" prišlo do bistveno povečanega pretoka reke Drave na meji med Slovenijo in Avstrijo, kot bi ta znašal, če zaporničnega sistema ne bi bilo.
"Iz navedenega izhaja, da del škode, ki je nastal na porečju Drave, ni posledica naravne nesreče, temveč posledica neustreznega ravnanja z zaporničnimi sistemi v upravljanju družbe Verbund," je zapisano v ministrovemu odgovoru odvetnici Vraničar.
To po besedah odvetnice pomeni, da je država potrdila odgovornost tuje gospodarske družbe za nastalo škodo, a kljub temu zavrnila vzpostavitev posebnega odškodninskega sklada za posamezne oškodovance.
Obravnave na različnih stopnjah
Medtem so, kot omenjeno, obravnave tožb oškodovancev proti Verbundu pred slovenskimi sodišči na različnih stopnjah. Pred slovenjgraškim so se nedavno začele na novo, pred ptujskim pa je od 33 prejetih zadev še zgolj ena nerešene pravdna zadeva.
Glede stroškov za izvedenska mnenja, ki deloma odpadejo na vlagatelje tožb, deloma pa na toženo stranko, pa so na ptujskem sodišču za STA pojasnili, da je bil v zadevah, v katerih je tožen Verbund, za izdelavo izvedenskega mnenja postavljen Inštitut za vodarstvo (skupno mnenje). "Stranke so založile znesek 117.120 evrov. Do sedaj je Inštitutu za vodarstvo bil izplačan znesek 110.613 evrov," so navedli.
A je Slovenija sploh kdaj dobila kakšno mednarodno odškodnino na račun našega vrlega, strokovno priznanega mednarodnega sodstva?