Motorna vozila onesnažujejo in obremenjujejo okolje zaradi emisij, hrupa in vse večjega prostora, ki ga zavzema prometna infrastruktura. Zaradi razgibanega površja Slovenije in posledično značilne poselitve ostaja avto daleč najpogostejši način prevoza, kljub temu da se v prestolnici zavzemajo za širitev trajne mobilnosti.
V Ljubljanski kolesarski mreži so pozdravili novo pridobitev na Galjevici, ki postavlja precej širok kolesarski pas na sicer neprometni ulici.
11. avgusta je začela veljati sprememba Zakona o pravilih cestnega prometa, ki vsebuje pomembna določila na področju mirujočega in dinamičnega prometa. Zakon med drugim pa tudi določitev minimalne bočne razdalje med prehitevanjem kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, ki mora odslej znašati vsaj 1,5 m.
V izogib poškodbam kolesarjem so primerna rešitev tudi širše kolesarske steze. Takšno je MOL uredil na območju Galjevice, ki enosmerni promet kolesarjev ureja na način, ki kolesarje manj ogroža. "V Mestni občini Ljubljana se trudimo urejati promet v skladu s smernicami trajnostne mobilnosti, tako da so takšne prometne ureditve izvedene na več ulicah v Ljubljani, kot so na primer Ob dolenjski železnici, Orlova, Peruzzijeva, Cesta na Vrhovce, Hradeckega cesta in številne druge," so ob novi pridobitvi sporočili iz MOL.
Na vprašanje, zakaj ste se odločili za takšno širino, na MOL-u pravijo, da je "dejanska izvedba na terenu odvisna od več dejavnikov, npr. prostorskih omejitev, značilnosti prostora, gostote prometa". V primeru Galjevice je tako bilo dovolj prostora in tudi ostali promet ni zelo gost, zato je bila na nekaterih odsekih ulice možna ureditev nekoliko širšega kolesarskega pasu.
"Poleg tega je na določenih odsekih asfalt na robu precej uničen in tako smo s širšim kolesarskim pasom omogočili udobnejšo in varnejšo vožnjo kolesarjem. Dodatno bomo zarisali še robno črto ob poškodovanem delu vozišča, da kolesarje opozorimo nanj. Ker pa so cestna površina in robniki na celotni ulici precej dotrajani, bomo Galjevico uvrstili na seznam ulic, kjer je potrebna celostna preplastitev," so dodali.
Je Ljubljana kolesarjem prijazna?
V Ljubljani se sicer prizadevajo spremeniti potovalne navade in izboljšati porazdelitev mobilnosti na način, da bo velika večina poti opravljena na trajnosten način. V mestu je okoli 300 km urejenih kolesarskih površin, v več kot 70 enosmernih ulicah pa je omogočeno tudi kolesarjenje v nasprotno smer. Avgusta 2021 so končali dela na eni glavnih mestnih vpadnic, Tržaški cesti, septembra pa urejanje kolesarskih in peš površin na Dunajski cesti. V preteklem obdobju so postavili tudi 160 novih stojal za kolesa. Letos so obeležili 10 let sistema BicikeLJ, v katerega je včlanjenih 17 % prebivalcev Ljubljane, ki imajo na voljo več kot 800 koles.
Ena izmed pobud pa naslavlja tudi postavitev javne varovane kolesarnice v prihodnjem letu, v kateri bi lahko prostor našlo 100 koles. Pristojne službe še iščejo ustrezen prostor in način evidentiranja dostopa, kritiki pa sicer trdijo, da MOL pospešeno riše črte, barva znake, postavlja stojala in se poskuša kar najbolje prikazati kot kolesarska metropola pred največjo kolesarsko svetovno konferenco Velo-city conference v prihodnjem letu.
V prometni politiki in celostni prometni strategiji mesta so sicer strateški cilji bolj trajnostne mobilnosti v Ljubljani jasni, mesto pa že sedaj velja za razmeroma prijazno kolesarjem, vendar številne organizacije in posamezniki opozarjajo na prevlado načrtovanja nove infrastrukture za avtomobile in so kritični do zagotavljanja pogojev za razvoj javnega prevoza in kolesarjev. V Koaliciji za trajnostno prometno politiko so bili na primer pred meseci začudeni, da so Dunajsko cesto v Ljubljani na odseku med Linhartovo in Livarsko razširili na tri vozne pasove, kljub drugačnim zagotovilom, kar naj bi v središče mesta privabilo še več avtomobilov. Podobne načrti glede širitve naj bi bili predvideni tudi za Celovško cesto, pomisleki glede skladnosti s celostno prometno strategijo pa se pojavljajo tudi pri idejni zasnovi viadukta na Vilharjevi.