Nedavno je v slovenski javnosti odmeval zloglasni primer spolne zlorabe otrok, ki je letos dobil epilog. 52-letni moški je več let spolno zlorabljal hčer in pastorki. Za istovrstna dejanja je bil sicer obsojen že leta 2010, s kaznivimi dejanji pa je nadaljeval vse dokler nanj niso naleteli koprski kriminalisti v sklopu mednarodne operacije s področja preiskovanja spolnih zlorab otrok prek spleta Mozaik 2024. Istega leta so pri moškem opravili hišno preiskavo. Zasegli so več datotek s posnetki spolnih zlorab otrok in identificirali njegovo hčerko ter pastorki. Deklice so nato kriminalistom zaupale, da jih je moški spolno zlorablja že več let. Sodišče mu je izreklo 25-letno zaporno kazen.
Kako je to urejeno pri nas?
Na Ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da kazenski zakonik v 84. členu določa, da se na zahtevo vrtcev, varuhov otrok, šol, drugih zavodov, ustanov ali društev, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev za njihovega delavca ali drugo osebo, ki bo za njih opravljala delo, izdajo podatki iz kazenskih evidenc tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Obsodbe za omenjena kazniva dejanja se nato vpišejo v Evidenco izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in se predpišejo pogoji, omejitve ter postopek za dajanje podatkov o takih obsodbah.
Zatrdili so, da je z navedeno ureditvijo sicer že preseženo temeljno pravilo kazenskega prava, ki določa, da se s potekom roka za zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence ter s tem prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa tako velja za neobsojenega. "Navedeno neskladje s temeljnim pravilom se da utemeljiti s posebno ranljivostjo mladoletnih žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost," so utemeljili.
Javni register spolnih prestopnikov ne bi bil v skladu z ustavo
Na ministrstvu so še razložili, da bi bila uzakonitev javnega registra spolnih prestopnikov v neskladju z ustavo. Pri tem so se sklicevali na odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2007. Sodišče je namreč takrat presojalo zakon, ki je omogočal javno objavo podatkov o določenih prekrških. Presodilo je, da bi neomejena in stalna javna dostopnost tovrstnih podatkov predstavljala prevelik poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. Sodišče je namreč menilo, da bi takšna objava lahko posameznika zaznamovala za nedoločen čas in vplivala na njegove možnosti v prihodnosti.
Zaradi teh razlogov je sodišče posledično del zakona, ki je omogočal javnost teh podatkov, razveljavilo. "Glede na navedeno o javnem registru ne razmišljamo," so poudarili ter dodali, da ocenjujejo, da so s sedanjo ureditvijo najranljivejše žrtve obravnavanih kaznivih dejanj v okoliščinah, ko je nevarnost ponavljanja najbolj pereča, ustrezno zaščitene.
Prepričana je namreč, da vsaka obdelava, še posebej javna objava osebnih podatkov, pomeni resen poseg v zasebnost. Tudi pri zakonskem urejanju objave podatkov iz kazenske evidence gre za resen in daljnosežen poseg v pravice posameznikov, zato je treba pri zakonskem urejanju tehtati različne pravice vseh vpletenih posameznikov. Ob tem je izpostavila vprašanje, ki se pojavi, ali je taka objava resnično potrebna, primerna in sorazmerna za varovanje otrok in ali obstajajo drugi primernejši, manj invazivni in učinkovitejši ukrepi za doseganje teh ciljev, ob tem pa je izpostavila vodenje evidence, do katerih lahko dostopajo samo tisti, za katere to določa zakon, in ne najširša zainteresirana javnost.
Fotografija je simbolična.
Mi imamo zakonodajo in sodnike, ki bolj ščitijo storilce, kot žrtve.
V Sloveniji niso dostopni ker je naša država krščanska civilizirana družba ?