Pomanjkanje surovin in materialov, ki ga je za seboj prinesla pandemija in energetska kriza, je vse večje. Po poročanju svetovnih medijev je opazno že povsod: od hrane, tekstila, igrač, čipov, do papirja.
Slednje pa močno vpliva na celotno knjižno verigo. Kot so že pred časom poudarili v priljubljeni britanski založbi Vertebrate Publishing, kaže, da v Evropi zmanjkuje papirja za tiskanje knjig. "Zgodba je po vsej celini enaka, papirja ne bo do novega leta," so zapisali.
It now looks that Europe has essentially run out of paper to print books on. Spent yesterday speaking to our factories and the story is the same throughout the continent. No paper now until the new year. @thebookseller @ipghq pic.twitter.com/43kAjkrM8e
— VertebratePublishing (@VertebratePub) October 23, 2021
Kako pa je v Sloveniji? Obrnili smo se na strokovnjake, ki so nam razložili, kaj je sploh razlog za takšno krizo in kako se odraža v naših založbah ter tiskarnah.
Vipap Videm že klecnil
"Delež papirja za grafične namene se na evropskem nivoju znižuje zaradi najnižje dodane vrednosti proizvajalca papirja," pojasnjuje Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo (ZPPPI). Na drugi strani pa proizvodnja papirja za embalažo močno pridobiva na pomenu in dosega višjo dodano vrednost. Zato se proizvajalci selijo iz segmenta grafike v embalažni papir, pravi sogovornica.
Kot dodaja, je pandemija vse dogajanje še pospešila, v začetni fazi tudi zaradi pomanjkanja surovin. Odpadni papir se ni zbiral v zadostnih količinah, zato je prišlo do zastojev dobaviteljskih verig. Tudi največja slovenska papirnica Vipap Videm, kot smo že pisali, od julija stoji. Papir je zato treba uvažati, pravi Prebil Bašinova.
Ekstremno leto, cene energentov in surovin v nebo
Letošnje leto je ekstremno, kar se tiče stroškov energije in stroškov surovin, razloži sogovornica: "Mnogi proizvajalci – ne samo v papirni branži – ugotavljajo, da ne pokrivajo stroškov in potem se proizvodnja ustavi. Številne tovarne v Italiji, Avstriji in Skandinaviji, ki so del večjega papirno-proizvodnega sistema, ustavljajo proizvodnjo, ker so stroški letos previsoki."
Kot dodaja, k izboljšanju stanja zagotovo ni pripomogla cena celuloze, ki je v prvi polovici leta porasla za 35-40 odstotkov, podobno velja tudi za odpadni papir. "V juliju pa se je začela bikovska rast cen energije. Mnogi proizvajalci papirja elektrike niso zakupili vnaprej, zdaj pa se je cena elektrike podvojila, zemeljskega plina pa celo potrojila," pravi Prebil Bašinova.
Pričakuje, da bodo letošnji poslovni rezultati papirne branže slabi, končali bodo "na pozitivni ničli ali celo v rdečih številkah". Naročil je sicer dovolj, a učinka izjemno visokih stroškov ne morejo izničiti.
Pričakujejo, da nikoli več ne bo, kot je bilo
In kaj direktorica Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pričakuje v prihodnjih mesecih? "Kar se tiče cen energije, ki v tej dejavnosti predstavljajo velik del stroškov, pričakujemo, da nikoli več ne bo, kot je bilo. Temu se bodo morale prilagoditi tudi papirnice. Prav tako je tudi cena celuloze obstala na enakem, visokem nivoju – na srečo se ne viša več. A končni izdelki se bodo zelo verjetno podražili, kar bomo kmalu občutili potrošniki," ocenjuje.
Vse bo odvisno tudi od kondicije posameznih podjetij in morebitnih rezerv, ki so jih pridelali v prejšnjih letih. "Pred nami je precej zahteven čas," še pravi sogovornica.
Dobavni roki so se občutno podaljšali
"Slovenija ima dve svoji papirnici, vendar večina papirja, ki se v slovenskih tiskarnah porabi, prihaja iz evropskih papirnic, preko pooblaščenih trgovcev," pa pojasnjujejo v Grafiki Soča, kjer pravijo, da se splošno pomanjkanje papirja že nekaj časa kaže tudi v podaljšanih dobavnih rokih. "Zdaj so dobavni roki za določene pošiljke tudi štiri, pet mesecev. Če je bilo še pred pol leta normalno, da si oddal naročilo zjutraj, popoldan pa že imel celo paleto papirja v tiskarni, je zdaj to le še naključje, nikakor ne več pravilo," opišejo aktualno stanje na trgu.
Papir tako veliko naročajo vnaprej, glede na predvidevanja, kaj bo šlo največ v tisk. A ker v Slovenijo prihajajo omejene kvote papirja, "včasih dobesedno zbiramo papir, da lahko nekaj zaslužimo". Ker določene vsebine tiskajo vsako leto, pa menijo, da imajo manj težav kot tiskarne, kjer se dogovarjajo za vsak projekt posebej.
"Papir se draži praktično tedensko"
Tiskar Stane Sušnik podobno kot ostali sogovorniki opaža, da gredo cene papirja vse bolj v nebo. "Papir se draži praktično tedensko, a smo veseli, če ga sploh dobimo, ker določenih vrst papirja ni več na zalogi," pojasnjuje. Meni, da so se težave v dobavni verigi začele stopnjevati od dogajanja z ladjo Ever Given, ki je nasedla v Sueškem prekopu.
Že zdaj se dogovarjajo za tiskanje čez več mesecev
Kako pa kaže založbam? Anže Miš, direktor in lastnik Miš založbe, pravi, da pomanjkanje papirja na svetovnem trgu že občutijo zaradi zelo dolgih dobavnih rokov za različne vrste papirja. "Ker imamo relativno majhne naklade, smo v Sloveniji nekoliko na boljšem, saj tiskamo še iz obstoječih zalog," ocenjuje.
Po njegovih informacijah so trenutno v največjih škripcih tiskarne, ki beležijo povečano povpraševanje po tisku, materiala pa jim primanjkuje. V Miš založbi se s tiskarji zaradi kaotičnega stanja že dogovarjajo za tisk tiskovin, ki bodo izdane čez več mesecev, hkrati pa se dogovarjajo tudi za vnaprejšnje naročanje določenih vrst papirja, na katerega bodo tiskali knjige v prihodnjem letu. "Kaj nam bo prinesla srednjeročna prihodnost, pa trenutno težko špekuliramo," sklene Miš.
Nekateri rešitev vidijo v e-knjigah
V založbi Beletrina sicer z dobavami papirja težav nimajo. "Proces tiska pri Beletrini je optimiziran do te mere, da do tovrstnih težav ne prihaja. Opažamo pa, da v nekaterih segmentih prihaja do resnih zastojev pri dobavi materiala, na nekaterih segmentih prihaja do večjega povpraševanja po materialih in zato prihaja do opaznejših zamud," pravi tehnični direktor Marko Hercog.
Eva Premk Bogataj, vodja marketinga, pa dodaja, da je trenutno zamujanje pri dobavah različnih surovin in izdelkov na globalnem trgu in tudi že pri nas spodbudilo založnike in posledično bralke in bralce k razmisleku o prednostih in aktualnosti elektronskih knjig in branju na e-bralnikih. "Ponudba elektronskih knjig tako raste skupaj z večjim povpraševanjem, trenutno je na Biblosu, v največji e-knjižnici in e-knjigarni v Sloveniji, na voljo že 5660 knjig, tako da lahko vsak najde tisto, kar želi brati."
Knjige želijo tiskati v Sloveniji, a ...
V založbi Goga si želijo, da bi knjige še naprej tiskali doma, v Sloveniji. "Z nekaterimi tiskarji sodelujemo že dolgo in dobro," zatrjuje Jedrt Jež Furlan, a obenem prizna, da se kljub temu za sodelovanje seveda odločajo na podlagi ponudb.
Ugotavljajo pa, da se pri nas panoga že precej let krči. "Večkrat se spomnimo velikih in dobrih tiskarn, ki, žal, ne obstajajo več. Želimo si, da bi se naša sodelovanja nadaljevala, ker tako tudi podpiramo in omogočamo domačim tiskarnam delo," pravi sogovornica. Pojasnjuje, da bodo morali, če se bodo cene v Sloveniji drastično spreminjale, ponudbe pridobivati tudi iz tujine, "vsekakor pa upamo, da do tega ne bo prišlo".
brez papirja že gre, razen na WCju... brez papirnatega denarja je težje
a dons za dons znate bit pametni. pa bom povedal tole, pred 3 leti je dinos odkupoval papir, karton , knjige.. celo komunalna podjetja so tja vozila zbrani papirni odpadek in služila. pa je prišel čas, da je cena surovin… ...prikaži več padla na dno, karton ste oddajali zastonj, tona časopisna papirja na dinusu je bila leta 2020- 45€. pa je prilšlo leto 2021 in cena odpadnega časopisnaga papirja zraste na preko 100€. kako ? zakaj ? če imate doma kakšno kjigo, leksikon, čuvajte jih. so zlata vredne.
Da ne bo kdo iz Noretv to izrabil kot propagando proti tiskanju knjig, ker jih itak niso vajeni, razen obveznih Janezovih Noriških pravljic...Pravi problem je v blesavih reklamah, ki jih po teži vsak Slovenec letno dobi za par zbirk leksikonov..