Mnogo študentov, ki bivajo v Akademskem kolegiju, je z velikim veseljem že v začetku letošnjega septembra pospremilo novico, da je Študentski domovi Ljubljana (ŠDL) z Mestno občino Ljubljana (MOL) sklenil dogovor za nadaljnjo uporabo prostorov tudi za študijsko leto 2024/2025. "V ta namen je v podpisu najemna pogodba do konca študijskega leta 2024/2025, ustrezna sredstva pa bo zagotovilo resorno ministrstvo. To pomeni, da cena subvencioniranega bivanja iz tega naslova ostaja nespremenjena," je pred začetkom novega študijskega leta obelodanila Uprava ŠDL.
Najnovejšo novico o ohranitvi Akademskega kolegija so na svojih profilih že pozdravili pri stranki Levica, kjer so zapisali: "Za to smo si v Levici prizadevali že vse od najave namere Mestne občine Ljubljana, da s prenovo stavbe študentski dom ukine. 206 študentskih postelj tako ostaja. Dejstvo je, da prostorsko umeščanje novih študentskih domov poteka prepočasi. Izpad teh kapacitet bi bilo nemogoče nadomestiti v naslednjem letu, študentke in študentje pa bi bili pri reševanju svoje stanovanjske situacije prepuščeni prostemu trgu – istemu trgu, na katerem imamo trenutno praktično cenovno najmanj dostopna stanovanja in najhitreje rastoče najemnine v Evropi."
V zapisu so se obregnili še ob to, da se pri stanovanjih zelo jasno pokaže dejstvo, da prosti trg v resnici ne rešuje družbenih potreb, temveč služi bogatenju tistih, ki kopičijo nepremičnine. "Zato razvijamo novo stanovanjsko politiko – da po treh desetletjih zanemarjanja ustavno zagotovljena pravica do strehe nad glavo dejansko zaživi v praksi," zapis sklenejo v koalicijski stranki.
Na vprašanje, kakšne so možnosti za odkup teh prostorov, so na visokošolskem ministrstvu za časnik Delo odgovorili: "Oktobra je bil podpisan dokument identifikacije investicijskega projekta 'Nakup dela objekta Baragovo semenišče'. Namen je ohraniti okoli dvesto študentskih postelj v Baragovem semenišču in prihodnje leto izvesti nujna investicijska vzdrževalna dela za zagotovitev nemotene uporabe študentskih postelj tudi po prvem oktobru 2025."
Takrat se bo namreč iztekla enoletna podaljšana najemna pogodba med občino in ministrstvom. Kot pravijo na ministrstvu pod vodstvom Igorja Papiča, predvidena cena za odkup prostorov tega študentskega doma znaša 3,6 milijona evrov. Študentje bodo tako kljub velikopoteznim načrtom občine o dograditvi prizidka k Baragovemu semenišču, ki je ocenjena na kar 34,3 milijona evrov, v tej stavbi lahko bivali še naprej.
Prenova sledi kmalu
Študentski domovi Ljubljana imajo pod svojim okriljem sicer 28 študentskih domov. Glede na trenutno populacijo študentov v Ljubljani je to občutno premalo, a to je že zgodba za drug prispevek. V Ljubljani od leta 2006 namreč ni bil zgrajen noben nov študentski dom, zato se slovenska prestolnica že vrsto let sooča s pomanjkanjem študentskih sob. Čakalne vrste zanje so dolge, številni si morajo zato sobo poiskati pri zasebnikih.
Želja po prenovi tega dotrajanega objekta je bila s strani ljubljanske občine dolgoletna, kmalu pa bo tako postala tudi resničnost. Mestna občina Ljubljana (MOL) je že v lanskem letu izvedla natečaj za najprimernejšo strokovno rešitev za projekt prenove Baragovega semenišča. Za najboljšo idejo so izbrali rešitev avtorjev: Matej Vozlič, univ.dipl.inž.arh., Denis Hitrec, mag.inž.arh., Tadej Urh, mag.inž.arh., Anja Rudof, abs. arh. in Zala Babič, abs. arh.; avtorica krajinske zasnove: Urška Kristina Škerl mag.inž.arh.urb.
Študenti bi skoraj ostali na cesti
Če je mnoge novica, da bosta z dokončanjem nikoli zgrajenega severnega dela Baragovega semenišča Pionirski dom in Slovensko mladinsko gledališče dobila prepotrebne nove prostore, razveselila, so nad njo bili manj navdušeni študenti, ki tam bivajo. AK velja za najcenejši študentski dom v Ljubljani, saj je za bivanje treba odšteti le 49 evrov.
V razpisanem projektu namreč ohranitev študentskega doma sprva ni bila predvidena, kar pomeni, da bi brez sobe ostalo 207 študentov. To pa glede na razpoložljivo številko študentskih sob v Ljubljani zagotovo ni pozitiven podatek, saj bi zaprtje omenjenega študentskega doma čakalne vrste v Ljubljani le še podaljšalo.
Na Mestni občina Ljubljana so pred tem večkrat poudarili, da lokalne skupnosti niso pristojne in ne morejo zagotavljati nastanitvenih kapacitet za študente. Visokošolski zavodi so tisti, ki morajo študentom nuditi podporne storitve, med katere seveda sodijo tudi študentski domovi.
dezurni@styria-media.si
