Nadzorniki NLB, Slovenskih železnic in vseh drugih podjetij, ki so v večinski ali pretežni državni lasti, nadzirajo delo uprave in so odškodninsko odgovorni, je danes poudaril Pahor. Vloga države pri tem je, da tam, kjer imenuje člane nadzornega sveta, to naredi zelo premišljeno, s pomočjo kadrovsko-akreditacijskega sveta, in da se potem ne vtika v delo nadzornikov, je še dodal.
Janez Janša je dejal, da se je vlada s "soliranjem" pri urejanju odprtih vprašanj s Hrvaško "zaplezala". Upa, da arbitražni sporazum ne bo prišel skozi celotno proceduro. Meni, da bo imela ta odločitev tudi politične posledice v smislu, da bo s tem nastalo novo sporno vprašanje za slovensko prihodnost.
Borut Pahor pa meni, da si je Slovenija s podpisom sporazuma o načinu reševanja meje s Hrvaško povrnila ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa je bil rešen izjemno zahteven problem. Izpostavil je, da nam rešitev mejnega spora odpira pot, da znova postanemo pomemben igralec v Jugovzhodni Evropi.
Problemi so in bodo
Koalicija bo zdržala, je ob prvi obletnici svoje vlade prepričan premier. ''Problemi, ki smo jim zdaj priča v eni ali drugi stranki, so problemi, ki vedno so in bodo v strankah, poslanskih skupinah in koalicijah," je ocenil.
Po njegovem mnenju bo koalicija težave premagala in zdržala do konca mandata ter dosegla zastavljene cilje. Ob tem se je vprašal, kakšne so sicer alternative.
Nezadovoljen s svojimi ljudmi
Predsednik vlade pa ni zadovoljen, da skoraj polovica poslancev njegove stranke ni podprla načela nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Zato si bo prizadeval, da pride do ponovnega odločanja o tej spremembi.
Zato bo v prihodnje treba z argumenti spremeniti mišljenje poslancev v prid nezdružljivosti. Pahor tako upa, da bo na koncu takšen predlog podprla velika večina poslancev.
Premier se namerava angažirati tudi na področju sprememb volilne zakonodaje, ki so po njegovem mnenju potrebne. Doslej namreč, kot je dejal, ni želel dajati napačnega sporočila, "da se politika prereka o tem, kdo bo sedel na katerem stolu".
Dolgo gospodarsko okrevanje
"Zdaj smo v razmerah stagnacije, ta pa zna biti nekoliko daljša, kot se je sprva predvidevalo," je povedal Pahor in dodal, da bo stabilizacija trajala nekaj let.
Rezultati, ki jih je Slovenija dosegla kljub gospodarski krizi ali zaradi nje, po Pahorjevih besedah omogočajo, da Slovenija z dobro pripravljeno in uveljavljeno izstopno strategijo pride iz krize kot bolj konkurenčna in solidarna država kot v času pred krizo.
Vlada Boruta Pahorja je mandat začela 21. novembra 2008, na vrhuncu svetovne gospodarske in finančne krize. V odpravljanje in blaženje posledic krize je bila usmerjena večina vladnih ukrepov, precej časa pa je bilo namenjenega tudi odnosom s Hrvaško.
Potonili še globlje
Janša pa meni, da je Pahorjeva ocena, da je najhujša kriza že mimo, napačna. Dejal je, da je vlada v prvem letu Slovenijo približala najbolj zadolženim članicam EU. Večino denarja je v krizi porabila za kratkoročne ukrepe in za zadovoljevanje interesov koalicije. Meni, da je vlada gospodarski krizi pripela še krizo socialnega dialoga in političnega dogovarjanja.
