“Naj si zaporniki zaslužijo denar, ki ga država porabi za njihove stroške,” je Monika napisala na portal Predlagam.vladi.si. “Če moramo vsi delati, da se lahko preživljamo, naj delajo tudi zaporniki,” je dodala.
“Obvezno delo zaprtih oseb bi bilo v nasprotju z zakonodajo,” so odgovorili na ministrstvu za pravosodje, saj je že v ustavi prisilno delo prepovedano. Poleg tega je zakonsko določeno, da zapornik ne plačuje stroškov za svojo kazen.
Štirideset milijonov
Lani smo za zapornike porabili več kot 40 milijonov evrov, so sporočili iz Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks). To je sedem odstotkov manj kot leto prej. “Strošek oskrbnega dne za lani znaša 83 evrov,” so povedali in pojasnili, da je izračunan tako, da je višina vseh sredstev deljena s številom dni in povprečnim številom zaprtih ljudi.
Zaporniki lahko med prestajanjem zaporne kazni tudi delajo in nekaj zaslužijo. Lani je najnižje mesečno plačilo znašalo 43,40 evra, najvišje pa 249,88 evra, so pojasnili v Ursiksu.
Država jim krije zdravstveno zavarovanje, med prestajanjem zaporne kazni pa jim delovna doba ne teče in niso upravičeni do socialne pomoči. Osebe v pokoju prejemajo pokojnino tudi med prestajanjem zaporne kazni.
Recitali, predavanja
Zaprte osebe preživljajo prosti čas v različnih organiziranih dejavnostih, prevladujejo pa športnorekreativne dejavnosti. “Pomembno vlogo imajo tudi ustvarjalne delavnice in razni dogodki, kot so koncerti, recitali, gledališke predstave, predavanja, pogovori, razstave, modne revije in podobno,” so pojasnili v Ursiksu. V nekaterih zavodih delujeta pevski zbor in glasbena skupina, veliko zaprtih oseb sodeluje pri izdaji zavodskih časopisov.
V vseh zavodskih knjižnicah poteka redna izposoja knjig, izposojo pa vodijo tako strokovni delavci kot zaprte osebe. “Zaprte osebe lahko skladno s hišnim in dnevnim redom zavoda uporabljajo tudi TV-sprejemnike in računalnike,” so povedali. Uporaba interneta v zaprtem delu zapora je prepovedana, razen pri določenih izobraževalnih programih, kjer je dostop nadzorovan in omejen.
Alternativne kazni
Lani je bilo na nadomestno kazen dela v splošno korist napotenih le devet obsojencev. Stroške lahko zmanjšamo tudi s hišnim zaporom ali zaporom ob koncu tedna. Pristojno sodišče je lani dvema odobrilo hišni pripor, kazen ob koncu tedna pa je lani prestajalo 60 obsojencev, so sporočili s pravosodnega ministrstva.
Kdo so obsojenci?
Glede na kazniva dejanja obsojencev jih je lani 47 odstotkov storilo kaznivo dejanje zoper premoženje, 14,3 odstotka pa zoper človekovo zdravje. Več kot deset odstotkov jih je storilo kaznivo dejanje zoper življenje in telo, več kot osem odstotkov pa zoper spolno nedotakljivost.
"Poleg tega je zakonsko določeno, da zapornik ne plačuje stroškov za svojo kazen."A jih bomo plačevali mi? Naredijo škodo, potem pa še brezplačen dopust.
Očitno sem ti stopil na žulj, ker si eden izmed tistih birokratov iz močvirniške kotline, ki zažirate državne jasli. Poberi se nekam pošteno služit denar z delom v gospodarstvo in ne samo meglo prodajat.
Ti pa idiot.