Davčni zavezanci lahko odstotek od dohodnine namenijo upravičencev do donacij. Mednje sodijo nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati, registrirane cerkve in druge verske skupnosti ter šolski skladi ali skladi vrtcev. Pomembno je, da davčni zavezanci svojo odločitev podajo do 31. decembra v letu. Najlažje je to storiti preko sistema eDavki.
Davčni zavezanec ima možnost denar nameniti enemu ali več upravičencem s seznama. Pomembno je, da seštevek odstotkov, ki jih nameni posameznim upravičencem, ne presega 1 odstotka. Kdor svojo odločitev podaja prek sistem eDavki, pri tem ne more storiti napake, saj mu sistem ne dovoli, da preseže predvideni odstotek. Zaplete se lahko pri tistih, ki svojo odločitev podajajo prek papirnatega obrazca. V takih primerih finančna uprava davčnega zavezanca, ki je na obrazcu pustil svoje kontaktne podatke, pozove, da seštevek ustrezno prilagodi, pojasnjuje Furs
Nekatere organizacije so zelo uspešne pri pridobivanju dela dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo po svoji izbiri. Katero društvo je izstopalo lani, lahko preberete tukaj.
Šolam in vrtcem le 0,3 odstotka
Enega od bralcev, ki se je odločil zamenjati upravičenca, je zanimalo, zakaj lahko šolskemu skladu nameni zgolj do 0,3 odstotka dohodnine. Pri oddaji vloge prek eDavkov namreč ni mogel izbrati druge možnosti. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, zakaj je tako. "Pred sistemsko ureditvijo v Zakonu o dohodnini je bila od 13. 11. 2021 možnost namenitve dela dohodnine šolskim skladom urejena v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki sodi v pristojnost Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (prej Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport). Že ob sprejemanju novele ZOFVI je bila izpostavljena dilema, da bi se lahko financiranje nevladnih organizacij preko namenitve dela dohodnine za donacije zmanjšalo na račun namenjanja tega dela dohodnine v vrtčevske in šolske sklade. V obrazložitvi amandmaja je bilo navedeno, da je glede na to, da so bili na vrhu prejemnikov donacij humanitarne organizacije, kot so Slovenska Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Rdeči križ in ostale humanitarne organizacije, ki s svojim delom dokazujejo, da je njihovo poslanstvo pripoznano in z donacijami tudi nagrajeno, smiselno, da se njihova vloga v družbi ohrani in da šolski skladi prevzamejo le del njihovih nalog. Zato je bilo ocenjeno kot primerno, da se višina donacij v ta namen za vrtčevske in šolske sklade omeji – predlagana je bila omejitev na 0,3 %, saj naj bi bili šolski skladi tudi z omejitvijo še vedno upravičeni do nekaj milijonov evrov donacij," so pojasnili na ministrstvu.
Po podatkih Finančne uprave RS so prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije v letu 2023 prejeli 592.533 donacij (lani 528.010). Zavezanci so del dohodnine namenili 6.713 različnim upravičencem (lani 5.844) v skupnem znesku 13.326.479,92 evra (lani 12.407.800,75 evra).
"Veliko potenciala ostaja neizkoriščenega"
Zanimalo nas je tudi, ali pristojni razmišljajo, da bi zvišali odstotek, ki ga lahko posamezni davčni zavezanec nameni upravičencem do donacij. Na ministrstvu za finance pravijo, da se tako število donacij kot skupen znesek donacij od leta 2018 povečujeta. "Kljub temu pa je treba izpostaviti, da je del dohodnine upravičencem namenilo 'le' 34 % zavezancev (podatek velja za dohodnino za leto 2021, op. p.), ob tem, da bi lahko zavezanci (ob predpostavki, da vsak nameni 1 % dohodnine) za donacije namenili 24,4 milijona evrov. Tako ostaja velik del dohodnine, ki bi sicer lahko bila namenjena upravičencem, nenamenjene in se v skladu Zakonom o nevladnih organizacijah prenese na sklad za razvoj nevladnih organizacij – veliko potenciala tako ostaja neizkoriščenega. Glede na to na Ministrstvu za finance ocenjujemo, da je odstotek, ki ga lahko rezidenti Slovenije v skladu z Zakonom o dohodnini namenijo upravičencem do donacij, ustrezen," so pojasnili.