"Edina stranka, ki bo dobila z referendumom, je SDS: ne dodatne podpore, temveč učvrstitev med obstoječimi podporniki. Druge stranke ne bodo nič izgubile in tudi nič dobile," o političnih posledicah nedeljskega referenduma, na katerem bomo glasovali glede uveljavitve zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, pravi politični analitik Igor Lukšič.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo:
Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?
Referendum o dodatkih k pokojninam zaslužnih umetnikov bo tako prvi resen politični test pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, kar poudarja tudi glavni iniciator referenduma, predsednik SDS Janez Janša. Za SDS bo referendum predvsem pokazatelj, kako uspešna je pri mobilizaciji svojih volivcev.
Lahko Janši uspe? Pomemben je vsak glas
Da referendum uspe oziroma da volivci zavrnejo zakon, ki ga je vlada Roberta Goloba sprejela konec januarja, morajo doseči tako imenovani zavrnitveni kvorum, kar pomeni, da je za Janšo pomemben vsak glas. Na volišča mora pripeljati vsaj petino vseh volilnih upravičencev. "Šteje se, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod dodatnim pogojem, da najmanj petina vseh volilnih upravičencev glasuje proti zakonu," pojasnjujejo pri Državni volilni komisiji (DVK). 25. aprila 2025 je bilo v volilni imenik oziroma v evidenco volilne pravice vpisanih 1.692.455 volilnih upravičencev. Zakon bo torej zavrnjen, če bo proti glasovalo najmanj 338.491 volivcev.
Ali Janezu Janši to lahko uspe, je veliko vprašanje. Gre za temo, ki izrazito polarizira javnost, hkrati SDS v kampanji v ospredje postavlja napake vlade in domnevno nepravične privilegije, na kar so ljudje občutljivi. Na evropskih volitvah pred dobrim letom dni je SDS prejela 206.386 glasov. Proti uveljavitvi zakona so tudi v NSi, ki je na evropskih volitvah prejela 51.812. Računa lahko še na nekaj glasov SLS, ki je na evropskih volitvah dobila 48.637 glasov. Seštevek je torej 306.935 glasov, kar je dobrih 30 tisoč glasov premalo za uspeh referenduma. SDS ima sicer na svoji strani še novonastalo stranko Fokus nekdanjega predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Glede na aprilsko anketo Vox populi za časnik Dnevnik stranko podpira 1,7 odstotka volivcev, kar bi preračunano pomenilo 28.772 glasov.
Tukaj je še vidik Anžeta Logarja, njegova lani ustanovljena stranka Demokrati je SDS zagotovo odnesla nekaj podpornikov, glede na zadnje ankete pa ima Logar okoli tri odstotke podpore v javnosti. Demokrati v kampanji ne sodelujejo in ne pozivajo na referendum. Logar se je sicer izrekel proti zakonu, meni pa, da referendum ni primeren način reševanja tovrstne problematike.
"SDS bo v vsakem primeru razglasila zmago"
"SDS bo v vsakem primeru razglasila zmago na referendumu, ker bo dobila največ glasov, ker pa referendum ne bo spodnesel vlade, bodo lahko o zmagi govorili tudi pri predsedniku vlade in še dodatno izostrili ceno referenduma za odločanje o marginalnem problemu za Slovenijo," pravi Lukšič.
Zakon, ki ureja umetniške pokojnine, je sprejela aktualna vlada, zato je referendum tudi posredna presoja zaupanja vladi. Vladni stranki Gibanje Svoboda in Levica volivce pozivata, naj referendum blokirajo.
"Naš poziv k bojkotu referenduma je premišljena politična odločitev, s katero izražamo jasno zavrnitev zlorabe referendumskega instituta za ozke politične interese. Neudeležba na tokratnem referendumu je legitimno demokratično orodje – izraz odgovorne presoje trenutka in zavrnitve političnih manipulacij na račun slovenskih umetnikov, kulture in širše družbe. Referendum po naši oceni ne izpolnjuje standardov, ki jih zahteva vsebinsko in odgovorno demokratično odločanje. Gre za politično pobudo, ki po našem mnenju ne zasleduje koristi državljank in državljanov, temveč predstavlja poskus ustvarjanja političnih napetosti in ideoloških delitev. Zato v Svobodi v tej igri ne bomo sodelovali," pravijo pri Gibanju Svoboda.
Predsednik vlade Robert Golob.
Pravniki: Poziv k bojkotu je nesprejemljiv
"V Levici smo že pred začetkom referendumske kampanje opozorili, da gre pri tem referendumu za politično zlorabo demokratičnega instituta, zato smo zavzeli jasno stališče in volivce pozvali k neudeležbi. To ni vprašanje podpore umetnosti ali zakonu, ki ga zagovarjamo, ampak zavrnitev prakse, kjer stranka SDS referendum izkorišča za predvolilne manevre," dodajajo v Levici.
A pravniki so do poziva k bojkotu kritični in menijo, da gre za napačen zgled, ki slabi demokratično kulturo. Nekdanji premier Miro Cerar meni, da bi bila morebitna zmaga vlade na referendumu bolj legitimna, če bi zakon podprlo čim več volivcev. Po njegovem mnenju bi morala oblast spodbujati državljane k sodelovanju na referendumih, ne pa k neudeležbi. Še bolj kritičen je Rajko Pirnat, ki ocenjuje, da je poziv k bojkotu referenduma s pravnega gledišča nesprejemljiv, saj gre za ustavno urejen instrument neposredne demokracije. "Spodbujati ljudi, da se ga ne udeležijo, pomeni izpodbijati ustavnopravni pomen tega instrumenta," pravi Pirnat.
Vladne stranke neenotne glede bojkota referenduma, je koalicija neenotna?
Medtem ko Svoboda in Levica pozivata k bojkotu, v tretji vladni stranki SD volivce pozivajo, da se referenduma udeležijo in glasujejo za zakon. "Gre poudariti, da odločitve stranke SD, da volivk in volivcev ne pozivamo k bojkotu referenduma, ne gre pripisati dogovoru ali nedogovoru med koalicijskimi strankami, temveč našemu stališču, da je referendum z ustavo določena oblika neposredne demokracije in mora po našem mnenju kot tak služiti odločitvam in ne neodločitvam ter omogočati možnost, da se volivke in volivci izrečejo o pomembnih vsebinah, ki sooblikujejo življenje naše skupnosti," pojasnjujejo pri SD.
"Za Slovenijo ta referendum ni strateškega pomena in zato strankam ni treba dosegati soglasja o enotnem nastopanju. Kar koli se zgodi, ne bo vplivala ne na usodo ministrice ne vlade," komentira Lukšič. Z njim se strina Andraž Zorko iz Valicona, ki prav tako meni, da neenoten pristop vladnih strank ne bo imel posledic za koalicijo.
"Tega po moje ni mogoče interpretirati kot neenotnost koalicije, pač pa zgolj kot različnost pogledov glede tega, kako je mogoče doseči skupni cilj koalicije, to pa je sporočiti volilnemu telesu, da gre za zlorabo instituta referenduma in s pozivom za podporo koalicijskemu predlogu. To se zgodi z obstrukcijo oziroma z nasprotovanjem predlogu opozicije, torej s pozivom volivcem, da podprejo zakon, ki ga je predlagala koalicija," pa ocenjuje analitik Samo Uhan.
Naslovna fotka prikazuje kako Puklasti želi biti križan...
Kdaj je že Spomenka napisala ''ustavite desnico''? Račun za 7 milijonov poslat na Trstenjakovo!!!
jaz pa iskreno mislim in čutim, da bi morali končno poklati vse, ki samo malček zaudarjajo po čemerkoli desnem, naj se Slovenijo dokončno očisti vseh teh izmečkov, saj nas je ostalih enostavno jebeno več in ta misel se mi je… ...prikaži več porodila čisto spontano, enako, kot je janšari v izraelu svetoval netenjahaju glede Palestincev pač ... do konca in z noži in čao ... to bi bilo edino demokratično in legitimno