Čeprav velikokrat bentimo čez razmere v naši državi, pa vsaj na področju povezovanja med izobraževanjem in gospodarstvom ni vse tako črno, so na okrogli mizi ugotavljali razpravljavci na BFestivalu, kjer so letos v središče postavili izzive in priložnosti, ki jih biotehnologija prinaša za trajnostni razvoj.
Jure Vajs iz podjetja Sandoz je poudaril, da Lek raste zaradi znanja, ki ga imamo v Sloveniji. To so opazili tudi švicarski lastniki, zato v Slovenijo tako veliko vlagajo, saj se zavedajo, da je sodelovanje med industrijo in akademskim svetom močno in se je izobraževanje zmožno prilagajati potrebam gospodarstva. "To po svetu ni tako pogosto," je dodal.
"Posledično vemo, da bomo imeli dovolj kadra in da bo biotehnološki sektor še naprej cvetel," je poudaril. Sektor biotehnologije s farmacijo trenutno predstavlja nekaj več kot šest odstotkov slovenskega BDP, zaposluje pa več kot 50 tisoč ljudi in pripomore k približno 35 % izvoza. Dodana vrednost na zaposlenega v tej branži je več kot dvakrat višja od povprečja. "To je nekaj, na čemer bo slovensko gospodarstvo temeljilo v prihodnosti," je prepričan Vajs, ki ocenjuje, da lahko v prihodnje pričakujemo še več investicij v sektorju.
Študenti morajo pred zaposlitvijo uskladiti svoja pričakovanja
"To niti niso izzivi, ampak bolj sladke skrbi – farmacevtska industrija v Sloveniji raste, zaenkrat je kadrov dovolj, kar je za dvomilijonski narod kar malo nenavadno," je dejal. Pozitivno se mu zdi, da imamo v Sloveniji omogočeno študentsko delo, v Leku je denimo ves čas angažiranih okrog 300 mladih.
Potrebe po vzpostavitvi dualnega študija Vajs ne vidi. "V Sloveniji to na nek način že imamo, preko študentskega dela, obveznih praks … Mogoče je včasih bolje, da ni vse predpisano s strani države, če ti siliš nekoga v delo, to ni nujno dobro," je dejal. Meni namreč, da je bolje, da si študentje sami izberejo, kje bodo delali. Je pa pozval študente, naj pred zaposlitvijo uskladijo svoja pričakovanja. "Vsi raziskovalci želijo delati v razvojnem oddelku, nihče ne bi šel v proizvodnjo. Zanimivo pa je, da je v proizvodnji včasih več razvoja kot v razvoju," je razložil.
Več težav jim povzroča pridobitev gradbenih dovoljenj, pa tudi visoka obdavčitev delovne sile. Razmerje med bruto in neto plačo v Sloveniji je nekaj, kar odbija veliko tujih strokovnjakov. "Resda imamo zastonj zdravstvo in šolstvo, a to ne premami vseh," je pojasnil. Poleg tega je kot eno od ključnih težav izpostavil dolgotrajno čakanje na dovoljenje za delo v Sloveniji.
Nov predmet na fakulteti: bakteriofagi
V biotehnološkem podjetju JAFRAL, kjer razvijajo orodja za proizvodnjo bakteriofagnih zdravil, prav tako nimajo večjih težav s pridobivanjem kadrov. Kot je pojasnila dr. Barbara Hubad, jim je bilo v veliko zadovoljstvo tudi, da je na Biotehniški fakulteti zaživel predmet Bakteriofagi, zato študenti nekaj osnov, ki jih potrebujejo za delo v njihovem podjetju, že poznajo.
Študenti se pri njih kalijo že med študijem, ko ga opravijo, nekaterim ponudijo zaposlitev. Več težav so ob zagonu podjetja imeli z zakonodajo, saj smernice za tako specifično področje še niso bile vzpostavljene, zato so morali ves čas sodelovati z Agencijo za zdravila. "Gre za relativno novo področje. Vse se je začelo z manjšimi šaržami, nato pa smo počasi napredovali," je pojasnila Barbara Hubad.
Katja Križman, ki je pred vključitvijo v slovensko startup podjetje Tech4Meat delala v Singapurju, pa pravi, da zagonska podjetja večji poudarek sicer namenjajo visokousposobljenemu kadru, ker je hitra rast zanje ključnega pomena. Kljub temu skušajo v svoje delovanje vključujejo tudi mlade.
Večinski lastnik podjetja Tech4Meat je sicer Ivo Boscarol s hčerko Tajo. Boscarol meni, da bo proizvodnja mesa v laboratorijih, kjer bi pozneje lahko proizvajali tudi rastline, pripomogla k reševanju bodočih težav s pomanjkanjem hrane.
))))) Samske ženske vas čakajo na -- Sexy24.mom
atamama katere veterane si imel v mislih? Če si mislil na vojne veterane, mi pa povej, kakšne ugodnosti še imajo, razen da jim država plačuje zdravstveno zavarovanje, ker me res zanima??
ja ja švicarji vlagajo . v etrel trdrn dni pa ste pozabil kako so vložil. vlagajo zato, ker se jim splača, ker nas nategujejo in čist nič zarad druzga. če smo taki frajerji, me zanima ali ima lek povrečno višjo… ...prikaži večšjo plačo kot pa v matični švici.